01. april 2015
Dedovanje - nujni delež
Zakonito dedovanje, oporočno dedovanje in nujni delež so pravni instituti, ki jih ureja Zakon o dedovanju. Zakonito dedovanje je dedovanje na podlagi zakona. Upošteva se sorodstveno razmerje (ali posvojitev) in zakonsko zvezo (ali izvenzakonsko skupnost). Oporočno dedovanje pomeni, da zapustnik z oporoko svojemu premoženju lahko določi drugačno usodo, kot bi mu šla, če bi nastopilo zakonito dedovanje. Je pa oporočno dedovanje (nujni delež) omejeno. Osebam iz kroga zakonitih dedičev, ki jim gre po kogentnih določbah zakona del zapuščine, ki ga je zapustnik odtegnil dedičem z oporoko, pripada nujni delež. V zvezi z dedovanjem zaščitene kmetije, oporočno dedovanje, nujni delež in zakonito dedovanje ureja Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev. Gre za poseben režim dedovanja, pri katerem je načelno vodilo nedeljivost kmetije in zato praviloma kmetijo deduje samo en dedič. Po zakonitem dedovanju je to oseba, ki ima zakonito dedno pravico tudi po Zakonu o dedovanju in ima namen obdelovati kmetijsko zemljišče. Za oporočno dedovanje je določeno, da zapustnik za oporočnega dediča zaščitene kmetije praviloma lahko postavi samo eno fizično osebo. Tako pri zakonitem kot pri oporočnem dedovanju imajo osebe, ki bi bile poleg dediča zaščitene kmetije poklicane k dedovanju po Zakonu o dedovanju, pravico do nujnega deleža. Tako dedovanje - nujni delež pomeni terjatev do dediča, ki je dedoval kmetijo, saj je ta dolžan plačati delež načeloma v denarju.
Pravni nasveti - dedovanje
Zaradi pravic, zahtev in obveznosti, ki jih v zvezi z dedovanjem ureja dedno pravo, je nedvomno priporočjiva strokovna pomoč (kot je v nadaljevanju poimenovana pravni nasveti dedovanje). Tako pravni nasveti dedovanje oporočitelju pomagajo pri načrtovanju razdelitve svojega premoženja dedičem ter da je oporoka sestavljena v skladu z zakonskimi zahtevami. Pravni nasveti dedovanje so priporočljivi tudi za dediče v teku zapuščinskega postopka. Predvsem so pravni nasveti dedovanje pomembni pri načrtovanju razdelitve zapuščine med dediče. Primer: zapuščina obsega tri njive in so trije dediči. Če se te njive ne razdelijo tako, da vsak dedič dobi eno njivo, nastane solastnina (vsak dedič dobi 1/3 vsake njive). Za nepremičnino, ki je v solastnini, velja, da jo imajo vsi lastniki pravico uporabljati skupaj, kar navadno pomeni, da bo do težav prišlo že pri dogovoru o uporabi in plačevanju stroškov. Posledično tako solastnina obvezno zahteva delitev, delitev pa še dodatne stroške.
Davek na dedovanje
Davek na dedovanje določa Zakon o davku na dediščine in darila. Davčna osnova za davek na dedovanje je vrednost podedovanega premoženja po odbitku dolgov, stroškov in bremen. Davek na dedovanje se ne plača za dediščino, ki jo prejmejo dediči prvega dednega reda. Davčna stopnja za davek na dedovanje drugega dednega reda znaša od 5% do 14%. Davčna stopnja za davek na dedovanje tretjega dednega reda znaša od 8% do 17%. Za vse druge osebe pa davčna stopnja znaša od 12% do 39%.