28. januar 2015

Zakonito dedovanje - dedovanje na podlagi zakona

Kadar zaradi različnih razlogov ne pride do oporočnega dedovanja, zakon nadomesti voljo zapustnika in uvede se zakonito dedovanje. Deduje se po dednih redih, ki temeljijo na podlagi sorodstvenih razmerij (ali posvojitve) in zakonske zveze oz. zunajzakonske skupnosti.

 

Zakonito dedovanje sestavljajo trije dedni redovi

Zakon v poglavju o zakonitem dedovanju določa, da prvi dedni red sestavljajo zapustnikovi potomci ter njegov zakonec, ki dedujejo po enakih delih. V primeru, če zapustnik nima potomcev, pride v okviru zakonitega dedovanja na vrsto drugi dedni red, ki ga sestavljajo njegovi starši in njegov zakonec. V tem primeru pokojnikovi starši dedujejo eno polovico zapuščine po enakih delih, pokojnikov zakonec pa deduje drugo polovico zapuščine. Če pokojnik ni zapustil zakonca, pride do akrescence (prirasta) in dedujejo vse zapustnikovi starši po enakih delih. Ko pa dejansko ni na voljo nobenih dedičev iz prvega in drugega reda pa zakonito dedovanje predvideva tretji dedni red, ki ga sestavljajo pokojnikovi stari starši. Eno polovico zapuščine dedujeta ded in babica po očetovi strani, drugo polovico pa ded in babica po materini strani.


Dedovanje nujnega deleža – institut v okviru zakonitega dedovanja

Posebna vrsta dedovanja, ki po vsebini spada pod zakonito dedovanje, pa je institut dedovanja nujnega deleža. S tem institutom je omejeno svobodno oporočno razpolaganje zapustnika, saj le-ta lahko razpolaga le z razpoložljivim delom zapuščine, ki ga dobimo, če od čiste zapuščine odštejemo skupni nujni delež. Nujni delež se določa v razmerju do zakonitega dednega deleža in znaša:

  • eno polovico zakonitega dednega deleža za potomce, zakonca oz. zunajzakonskega partnerja
  • eno tretjino zakonitega dednega deleža za druge nujne dediče


Nujni dediči lahko zahtevajo dedovanje nujnega deleža

Pravico do dedovanja nujnega deleža imajo zapustnikovi nujni dediči, ki jih določa zakon:

  • pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi starši in njegov zakonec (absolutni nujni dediči)
  • pokojnikovi dedi in babice ter bratje in sestre, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje (relativni nujni dediči)


Vendar navedeni nujni dediči lahko zahtevajo dedovanje nujnih deležev le, če bi bili konkretnem primeru upravičene dedovati po zakonitem dednem redu v okviru zakonitega dedovanja. Pravico do nujnega deleža je možno omejiti z institutom razdedinjenja, v nujni delež pa se lahko vračunajo tudi darila in volila.