15. julij 2016

DEDOVANJE NEPREMIČNINE:

Dedovanje nepremičnine in prepisDedujemo lahko po dveh pravnih podlagah: po zakonu ali po oporoki. V obeh primerih dediču po zapustnikovi smrti pripadejo tako njegove pravice in kot tudi dolžnosti. Tako kot nekatere ostale pravice, se lahko deduje tudi lastninska pravica. Lastninska pravica se lahko vzpostavi na premičnini ali na nepremičnini.

Dedovanje nepremičnine je enako primeru dedovanja premičnine. Ko dedič deduje nepremičnino, mu pripade lastninska pravica na nepremičnini, ki jo je imel v lasti zapustnik za časa njegovega življenja in v trenutku njegove smrti. Dedovanje nepremičnine je možno po zakonu, lahko pa se nepremičnino deduje tudi po oporoki.

 

 

PREPIS NEPREMIČNINE NA OTROKA

Prepis nepremičnine na otroka je najlažje opraviti z darilno ali izročilno pogodbo. Z darilno pogodbo bo lastninska pravica na nepremičnini na otroka prenešena neodplačno. Darilne pogodbe so najpogostejše prav med sorodniki. Pri prepisu nepremičnine na otroka moramo biti pozorni na situacije, kadar je v družini več kot en otrok. Kadar je otrok več, je najbolje prenesti lastninsko pravico z izročilno pogodbo, s katero soglašajo vsi potomci. Po izročiteljevi smrti obsega namreč njegova zapuščina samo tisto premoženje, ki ni bilo zajeto z izročitvijo in razdelitvijo in tisto premoženje, ki ga je pridobil po sklenitvi izročilne pogodbe. Premoženje, ki so ga njegovi potomci prej pridobili z izročitvijo in razdelitvijo, torej ne sodi v zapuščino in se ne upošteva pri ugotavljanju njene vrednosti.
Prepis nepremičnine na otroka je najbolje opraviti s pomočjo odvetnika, ki ima na tem področju bogate pravne izkušnje. Darilna pogodba mora biti napisana v pisni obliki in overjena pri notarju. Ko se prepis nepremičnine na otroka opravi, je potrebno podatke o prenosu lastninske pravice na nepremičnini vpisati v zemljiško knjigo. Ker gre pri prepisu nepremičnine na otroka za prepis v prvem dednem redu, sta tako starš kot otrok oproščena plačila davka. Cena prepisa nepremičnine sestoji iz stroškov sestave darilne pogodbe ter kasnejšim morebitnim plačevanjem davkov.

 

 

DAVEK NA DEDOVANJE NEPREMIČNIN

Višino davka na dediščino in darila ureja Zakon o davku na dediščine in darila. Osnova za davek je vrednost podedovanega ali v dar prejetega premoženja v času nastanka davčne obveznosti po odbitku dolgov, stroškov in bremen, ki odpadejo na premoženje, od katerega se plačuje ta davek. Pri nepremičninah se kot zgoraj navedena vrednost šteje 80% posplošene tržne vrednosti, ugotovljene po zakonu, ki ureja množično vrednotenje nepremičnin, kakor je določena nepremičnini v registru nepremičnin na dan nastanka davčne obveznosti.
Višina davka na dedovanje nepremičnine je navedena v lestvici, ki jo najdemo v 8. členu prej omenjenega zakona.

Zakon o davku na dediščine in darila pa nalaga, da dedič, v kolikor ne izhaja iz prvega dednega reda (zapustnikovi potomci in njegov zakonec), na zapuščino ni dolžan plačati davka na dedovanje nepremičnine. Kot zapuščina štejejo:

  • premičnine,
  • nepremičnine,
  • premoženjske in druge stvarne pravice.