01. april 2015

Dedovanje

Dedno pravno ureja tista razmerja iz sklopa zasebnolastninske pravne sfere, ki se tičejo dedovanja. Dedovanje je prehod premoženja umrle osebe na druge osebe (vesoljno nasledstvo). Z vidika teh oseb pomeni dedovanje pravno nasledstvo pravnih razmerij umrlega, praviloma razmerij premoženjske narave. Dedovanje omogoča, da premoženjska razmerja in iz teh razmerij izvirajoče pravice in obveznosti umrle osebe preidejo na druge fizične ali pravne osebe. Zapustnikovo premoženje, ki preide ob njegovi smrti na dediče, je zapuščina. Če pride do dedovanja, je to premoženje za dediče dediščina. Naše dedno pravo izhaja iz treh temeljnih načel, ki so: svoboda oporočnega razpolaganja, dedovanje v družini in vesoljno nasledstvo. Načelo oporočnega razpolaganja pomeni, da lahko zapustnik z oporoko odloča o usodi svojega premoženja za primer smrti, ne da bi se oziral na zakoniti dedni red. Drugo načelo, t.i. dedovanje v družini pomeni, da preide zapustnikovo premoženje ob njegovi smrti na osebe, ki so z njim v določenem družinskem razmerju, ob pogoju, da zapustnik ni z oporoko drugače razpolagal - t.i. dedovanje po zakonu.

 

Dedovanje po zakonu

Dedovanje po zakonu torej pomeni, da zakon določa krog oseb, ki pridejo v poštev pri dedovanju glede na svoje razmerje z zapustnikom. Najpomembnejši razmerji, na podlagi katerih gre določeni osebi pravica do dedovanja, sta sorodstvo in zakonska zveza. Enake pravice kot naravno sorodstvo ima tudi popolna posvojitev. Ker je zunajzakonska zveza izenačena z zakonsko zvezo, izhaja pravica do dedovanja tudi iz zunajzakonske skupnosti. Dedovanje po zakonu je možno v okviru treh dednih redov. Po prvem dednem redu so dediči zapustnikovi potomci in njegov zakonec. Po drugem dednem redu so dediči zapustnikovi starši in njegov zakonec. Po tretjem dednem redu so dediči zapustnikovi stari starši, dedi in babice. Dedovanje po zakonu izhaja pri ureditvi dednih redov iz parentelnega sistema z reprezentanco. Med parentelami velja izključnost - sorodniki iz oddaljenejše parentele ne morejo dedovati, če obstaja kakšen sorodnik iz bližje parentele in če ta sorodnik more in hoče dedovati.

 

Dedovanje dolgov

Dedovanje dolgovZ dedovanjem kot vesoljnim nasledstvom preidejo na dediča tako pravice kot tudi obveznosti zapustnika. Dedovanje dolgov je po našem pravu omejeno in sicer do višine vrednosti podedovanega premoženja. Za dedovanje dolgov sta mogoči dve obliki odgovornosti dediča. Prva je odgovornost pro viribus hereditatis (dedič ne odgovarja samo s podedovanim premoženjem, ampak tudi z lastnim premoženjem - gre za omejitev po vrednosti, ne pa tudi po vrsti premoženja). Druga je odgovornost cum viribus hereditatis (gre za omejitev po vrsti premoženja, dolgovi zapustnika se poplačajo samo iz zapuščinskega premoženja). Če deduje samo en dedič, to za dedovanje dolgov pomeni, da samo ta odgovarja za zapustnikove dolgove in sicer samo do višine vrednosti podedovanega premoženja. Če deduje več dedičev, to za dedovanje dolgov pomeni, da so ti nerazdelno, solidarno odgovorni za zapustnikove dolgove, in sicer vsak do višine vrednosti svojega dednega deleža. Torej dedovanje dolgov pomeni, da za dolgove odgovarja samo tisti, ki je dejansko postal dedič oziroma ki je dejansko pridobil dediščino.