28. januar 2015

Dedovanje – delitev in dedovanje premoženja ter veljavnost oporoke

Dedovanje nastopi, ko nastopi smrt posameznika (t.j. zapustnik) in za njim ostane premoženje (t.j. zapuščina). V zapuščino spada premoženje, ki je pripadalo zapustniku ob njegovi smrti. Dedovanje je možno na podlagi zakona ali na podlagi veljavne oporoke.

Zakonito dedovanje

Ob nastopu zakonitega dedovanja premoženja, ko oporoke ni, nastopi na sodišču zapuščinski postopek in dediči dedujejo premoženje v treh dednih redih.
V prvem dednem redu se deli premoženje med zapustnikove potomce, posvojence in njihove potomce ter zakonca, zunajzakonskega partnerja ali partnerja iz registrirane istospolne partnerske skupnosti. Premoženje se razdeli tako, da vsak deduje do ene polovice.
Če zapustnik nima potomcev, dedujejo njegovo premoženje zapustnikov zakonec, zunajzakonski partner ali partner iz registrirane istospolne partnerske skupnosti ter zapustnikovi starši (drugi dedni red). Tako partner dobi polovico premoženja in zapustnikovi straši drugo polovico. Če starša nista več živa, dedujejo premoženje bratje in sestre zapustnika. Če zapustnik ni imel partnerja, njegov del pripada zapustnikovim staršem.
Ko ni nobenega dediča v prvem in drugem dednem redu in ni zapustnikovega partnerja, nastopi dedovanje po tretjem dednem redu, ko dedujejo premoženje zapustnikovi stari starši, vsak do ene četrtine. Če so stari starši umrli, dedujejo zapustnikovi strici in tete.

Oporočno dedovanje

Z oporoko zapustnik razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti. V oporoki zapustnik določi dediča (-e), ki naj dedujejo njegovo premoženje. Vendar pozor, oporočni dedič (-i) bodo lahko dedovali le, če bo oporoka veljavna in če oporoka ni bila kasneje preklicana.
Oporoko lahko veljavno napiše oseba, ki je dopolnila 15 let in je sposobna za razsojanje. Oporoka mora biti odraz prave volje tistega, ki je oporoko napisal. Oporočitelj namreč ne sme biti pod vplivom grožnje, sile, zvijače ali v zmoti. Za veljavno oporoko zakon določa posebno obliko – oporoka mora biti pisna in lastnoročno podpisana. Ustno izjavljena oporoka, ob obvezni prisotnosti dveh prič, je veljavna zgolj v izrednih razmerah, zaradi katerih zapustnik ni mogel napraviti kakšne druge oporoke.
Oporoka, ki jo je napisala oseba, ki oporočno ni bila sposobna, katere vsebina ni bila odraz prave volje in ki ni napisana v pravi obliki, je izpodbojna. Oporoko lahko izpodbija vsakdo, ki ima interes, da oporoka ne bo ostala pri življenju. Pri izpodbijanju oporoke je potrebno biti pazljiv, saj je možnost uveljavljanja neveljavne oporoke vezana na zastaralne roke. Izpodbijanje oporoke uveljavljamo preko sodišča z institutom zahtevka za razveljavitev oporoke.
Pomembna je tudi vsebina oporoke. Oporoka mora biti določna – takšna, da se iz oporoke lahko razbere, kaj je zapustnik želel doseči.
Omejitev pri oporoki je nujni delež, saj oporočitelj določene osebe ne more izločiti iz oporoke oziroma ji preprečiti, da deduje premoženje po njegovi smrti. Tako so do nujnega deleža upravičeni zapustnikovi potomci in njihovi potomci, zakonci, zunajzakonski partnerji, partnerji iz registrirane istospolne partnerske skupnosti ter zapustnikovi starši. Zapustnikovi starši dedujejo eno tretjino, ostali pa eno polovico zakonitega deleža, ki bi ga dedovali, če bi prišlo do zakonitega dedovanja – brez oporoke.