16. marec 2016

Davek na nepremičnine

Z davkom na nepremičnine država obdavči lastnike nepremičnin. Obdavči jih z upoštevanjem dveh kriterijev:

  • vrednostjo nepremičnine,
  • vrsto nepremičnine.
 

Davek na nepremičnine je bil urejen v Zakonu o davku na nepremičnine, ki ga je Ustavno sodišče Republike Slovenije kasneje razveljavilo. Sledilo je nekaj sprememb, med drugim tudi prenehanje delitve stanovanjskih nepremičnin na rezidenčne in nerezidenčne. Spremenili so se tudi roki in načini za plačilo samega davka. Zakon o davku na nepremičnine torej ni več v veljavi, kljub temu pa je sam davek na nepremičnine še zmeraj obvezen in je med drugim urejen v zakonu o davku na promet nepremičnin ter zakonu o stavbnih zemljiščih.

 

 

Izročilna pogodba za nepremičnine

Izročilna pogodba za nepremičnine je pogodba s katero se izročitelj zaveže, da bo nepremičnino razdelil in izročil svojim potomcem, posvojencem in njihovim potomcem. Izročilna pogodba za nepremičnine in tudi izročilna pogodba nasploh, ni posel za primer smrti (mortis causa), ampak gre za obligacijsko pogodbo med živimi (inter vivos) o razpolaganju s premoženjem med živimi, ki pa vsebuje določene dedno-pravne elemente. Izročilna pogodba za nepremičnine je hkrati pogodba, s katero je moč premoženje prenesti samo na izročiteljeve potomce.


Pri izročilni pogodbi za nepremičnine gre za to, da se izročitelj zaveže, da bo izročil in razdelil svoje nepremičnine. Razdelitev in izročitev nepremičnin sta s pogodbo dokončni. Predmet izročilne pogodbe so v večini primerov kmetijska zemljišča, zato je potrebno upoštevati tudi določila Zakona o kmetijskih zemljiščih. Da je izročilna pogodba veljavna se morajo z njo strinjati vsi izročiteljevi potomci, posvojenci in njihovi potomci, ki bi bili po zakonu poklicani, da po njem dedujejo. Pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa.

 

 

Prodajna pogodba za nepremičnine

Kupoprodajna oz. prodajna pogodba je najpogostejša vrsta pravnega posla.
S prodajno pogodbo za nepremičnine se prodajalec zaveže, da bo kupcu izročil lastninsko pravico na nepremičnini, kupec pa se zavezuje, da bo prodajalcu izplačal kupnino. Pri prodajni pogodbi za nepremičnine pa največkrat prodajalca, lahko pa tudi kupca, obremenjuje davek na nepremičnino, ki je predmet prodajne pogodbe. Nepremičnina se obdavči z 2% od vrednosti same nepremičnine. Katera pogodbena stranka bo davek plačala, se stranki v prodajni pogodbi za nepremičnine dogovorita sami.

Prepis nepremičnine na otroka je najlažje opraviti z darilno ali izročilno pogodbo. Z darilno pogodbo bo lastninska pravica na nepremičnini na otroka prenešena neodplačno. Darilne pogodbe so najpogostejše prav med sorodniki. Pri podarjanju nepremičnine otroku je potrebno biti pozoren na situacije, kadar je v družini več kot en otrok. Kadar je otrok več, je najbolje prenesti lastninsko pravico z izročilno pogodbo, s katero soglašajo vsi potomci. Po izročiteljevi smrti obsega namreč njegova zapuščina samo tisto premoženje, ki ni bilo zajeto z izročitvijo in razdelitvijo in tisto premoženje, ki ga je pridobil po sklenitvi izročilne pogodbe. Premoženje, ki so ga njegovi potomci prej pridobili z izročitvijo in razdelitvijo, torej ne sodi v zapuščino in se ne upošteva pri ugotavljanju njene vrednosti.