16. marec 2016

Darilna pogodba za nepremičnine

Darilna pogodba za nepremičnine je pravni posel, na podlagi katerega darovalec neodplačno prenese lastninsko pravico na obdarjenca, ta pa jo sprejme. Darilne pogodbe za nepremičnine so najpogostejše med družinskimi člani in drugimi sorodniki, saj gre tukaj za neodplačen pravni posel. Vseeno pa pri sklepanju darilne pogodbe za nepremičnino obstajajo določene omejitve. Pozorni moramo biti na situacijo, kjer je v družini več otrok, starši pa bi z darilno pogodbo za nepremičnino lastninsko pravico nad nepremičnino radi prenesli le na enega.

Pri kmetijskih zemljiščih je postopek prenosa lastninske pravice dolgotrajen, saj je potrebno upoštevati določbe Zakona o kmetijskih zemljiščih. Tako lahko lastnik kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije sklene darilno pogodbo za nepremičine le z osebami, ki so taksativno naštete v 17.a členu omenjenega zakona. Darilna pogodba za nepremičnino se torej lahko izvede le z upoštevanjem vseh omejitev, ki jih določa Zakon o kmetijskih zemljiščih.

Če želi brat sestri podariti nepremičnino na podlagi darilne pogodbe za nepremičnino se ob prenosu lastninske pravice žal ne bosta mogla izogniti davku.

 

 

Davek na dedovanje nepremičnin

Dedovanje nepremičnine je enako primeru dedovanja premičnine. Ko dedič deduje nepremičnino pridobi lastninsko pravico na nepremičnini, ki jo je imel v lasti zapustnik za časa svojega življenja in v trenutku njegove smrti.

Zakon o davku na dediščine in darila pa nalaga, da je dedič, v kolikor ne izhaja iz prvega dednega reda (zapustnikovi potomci in njegov zakonec), dolžan plačati davek na dedovanje nepremičnin.
Višina davka na dedovanje nepremičnin je odvisna od dednega reda, ki mu posameznik pripada. Plačilo davka na dedovanje nepremičnin za prvi dedni red (zapustnikovi potomci in njegov zakonec) ni predpisano. Predstavniki drugega dednega reda (zapustnikovi starši in njegov zakonec) in tretjega dednega reda (zapustnikovi stari starši, dedi in babice) pa imajo ob dedovanju nepremičnine obveznost do plačila davka na dedovanje nepremičnine v različnih odstotkih, ki jih opredeljuje 8. člen omenjenega zakona. Poudariti je potrebno, da je področje dednih redov obširno in zapleteno, zaradi česar so redi dedovanja zgoraj obrazloženi zgolj poenostavljeno.

 

 

Cena prepisa nepremičnine

Cena prepisa nepremičnine pomeni ceno za sestavo pogodbe za prenos lastninske pravice in je odvisna od možnosti za katero se odločimo. Ena izmed možnosti je preko e-obrazca, ki ga je potrebno overiti pri notarju, zato moramo v ceno prepisa nepremičnine všteti tudi stroške notarja ter sodišča pri vpisu lastninske pravice v zemljiško knjigo. Cena prepisa nepremičnine s pogodbo, ki jo sestavi odvetnik je seveda dražja, vendar bistveno bolj pravno varna. Če bomo lastninsko pravico na nepremičnini prepisali na podlagi kupoprodajne ali menjalne pogodbe za nepremičnine, bo cena prepisa nepremičnine znašala torej skladna z odvetniško tarifo. Tudi ob dedovanju nepremičnine se moramo vpisati v zemljiško knjigo, kar predstavlja strošek sodne takse. Zavedati se moramo, da odvetnik na podlagi širokega pravnega znanja in izkušenj poskrbi za vašo pravno varnost, česar obrazci vsekakor ne zagotavljajo. Slednje se še posebej obrestuje, kadar kasneje naletimo na zaplete zaradi neupoštevanja pogodbenih določil pogodbenih strank. Odvetnik bo pogodbo sestavil tako, da bodo razjasnjena vsa vprašanja in morebitni problemi ter varovane pravice pogodbenih strank.