28. maj 2015

Prenehanje pogodbe o zaposlitvi

Prenehanje pogodbe o zaposlitvi nastopi s potekom časa, za katerega je bila sklenjena; s smrtjo delavca ali delodajalca – fizične osebe; s sporazumom; z redno ali izredno odpovedjo; s sodbo sodišča; po samem zakonu ter v drugih primerih, ki jih določa zakon. Bistvena razlika med pogodbo za določen in med pogodbo za nedoločen čas je v tem, da je pri pogodbi o zaposlitvi za določen čas čas trajanja znan oziroma določen ali vsaj določljiv. Ko se čas trajanja izteče, nastopi prenehanje pogodbe o zaposlitvi. Za prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas strankama ni treba nič posebnega ukreniti: ni je treba odpovedati, ni treba izdati obvestila ali odločbe o prenehanju. Pogodba preneha veljati brez odpovednega roka. Vendarle delodajalec popolnoma pasiven ne sme biti. Če namreč nastopi datum oziroma pogoj, ki je določen za prenehanje pogodbe o zaposlitvi, delavec pa z delom nadaljuje še po tem času, se šteje, da je sklenjena pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas.

 

Odpoved pogodbe o zaposlitvi

Pogodbo o zaposlitvi lahko odpovesta tako delavec kot delodajalec. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je lahko redna ali pa izredna. Temeljna razlika med njima je v odpovednem roku. Za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi velja, da delavcu delovno razmerje preneha šele po poteku odpovednega roka. Pri izredni odpovedi odpovednega roka ni, saj se domneva, da so ravnanja oz. stanja, zaradi katerih pride do izredne odpovedi s strani delodajalca ali delavca, takšna, da ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja. Redno odpoved pogodbe o zaposlitvi lahko poda delavec kadarkoli in brez obrazložitve. Če poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalec, morajo zato obstajati utemeljeni razlogi, ki jih mora dokazati delodajalec. Pisna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca mora vsebovati obrazložitev odpovednega razloga (poslovni razlog, razlog nesposobnosti, krivdni razlog, nezmožnost za opravljanja dela oziroma neuspešno opravljeno poskusno delo) in delavca opozoriti na pravno varstvo in na njegove pravice, ki jih ima iz naslova brezposelnosti.

 

Izplačilo odpravnine 

Izplačilo odpravnine delavcu pripada v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca (poslovni razlog ter razlog nesposobnosti) ter v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kadar jo poda delavec zaradi razlogov na strani delodajalca. Izplačilo odpravnine pripada tudi delavcu, ki mu s potekom časa preneha veljati pogodba o zaposlitvi za določen čas. V primeru, če je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena zaradi nadomeščanja začasno odsotnega delavca ali za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu, ali za opravljanje javnih del ali zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom, izplačilo odpravnine delavcu ne pripada. Izplačilo odpravnine se v praksi največkrat izvede ob zadnji plači. Njena višina je odvisna od trajanja zaposlitve pri delodajalcu. Osnova za izplačilo odpravnine je povprečna mesečna bruto plača delavca, ki jo je prejel v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo oz. bi jo prejel, če bi delal.

 

Prenehanje pogodbe o zaposlitvi