Pogodba o zaposlitvi za določen čas

16. marec 2015

Pogodba o zaposlitvi za določen čas se lahko izjemoma sklene v primerih, ki jih določa 54. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Bistvena značilnost te pogodbe je, da je čas trajanja znan, določen (v pogodbi zapisan datum prenehanja) ali vsaj določljiv (npr. do vrnitve odsotnega delavca). Pogodba o zaposlitvi za določen čas preneha veljati brez odpovednega roka s potekom časa, za katerega je bila sklenjena. Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo ali če ostane delavec na delu tudi po poteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Delodajalec ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot dve leti. Zakon o delovnih razmerjih – ZDR-1, ki je začel veljati 12.4.2013, v 79. členu na novo določa pravico do odpravnine, kadar delavcu preneha pogodba o zaposlitvi za določen čas. V tem členu so določeni tudi pogoji za izplačilo odpravnine in višina odpravnine.

 

Izplačilo odpravnine in letni regresIzplačilo odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali razloga nesposobnosti se po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine, ki jo je delodajalec dolžan izplačati na podlagi 108. člena ZDR-1, vendar največ do višine 10 povprečnih mesečnih plač zaposlenih v RS. Izplačilo odpravnine po 79. členu ZDR-1 pa po izrecnem stališču DURS z dne 24.5.2013 ne izpolnjuje pogojev za oprostitev po določbah ZDoh-2, saj se izplačilo odpravnine po 79. člena ZDR-1 ne opravi zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, prav tako ta odpravnina ni izplačana v višini, ki jo predvideva 108. člen ZDR-1. Glede na navedeno se torej izplačilo odpravnine po 79. členu ZDR-1, všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

Letni regres oziroma sorazmerni del regresa pripada tudi delavcu, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Letni regres je pravno gledano zakonska pravica, katere namen je, da delavcu omogoči plačilo materialnih stroškov za letni dopust. Letni regres pripada delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta. Delavcu, ki ima pravico do sorazmernega dela dopusta (delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, ima pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve), pripada sorazmerni del letnega regresa. Delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati letni regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. Če delavcu preneha pogodba o zaposlitvi za določen čas pred potekom roka, po katerem bi pridobil pravico do celoletnega dopusta, pripada delavcu sorazmerni del regresa (1/12 za vsak mesec zaposlitve).