25. februar 2020

Kakšna je vloga upravnega prava in kje je urejeno?

Upravno pravo je zelo pomemben del pravne ureditve Republike Slovenije s katerim se posamezniki srečujemo skoraj vsak dan. Z upravnim pravom se srečamo, ko si gremo podaljšati vozniško dovoljenje, uredit nov potni list ali pa zaprosit za gradbeno dovoljenje. Vse našteto namreč štejemo med upravne zadeve. Upravno pravo ureja razmerja med organi javnega sektorja (državnimi in občinskimi) ali organizacijami, ki izvajajo javna pooblastila ali pa so izvajalci javnih služb (šole, vrtci, zdravstveni sektor), in drugimi subjekti, ki te oblasti nimajo.

 

Upravno pravo ureja Zakon o splošnem upravnem postopku

Lahko bi rekli, da upravno pravo na nek način pomeni pravno ureditev v razmerju do države ter v razmerju med različnimi lokalnimi skupnostmi, poleg tega pa ureja tudi druga razmerja, v katera država posega s svojo oblastjo in avtoriteto. Namen upravnega prava je našteta razmerja urediti na način, da lahko posameznik opravlja zadeve nemoteno in v skladu z načeli upravnega prava. Večina pravil upravnega prava je urejenih v Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP). Zakon o splošnem upravnem postopku je tako eden od najpomembnejših slovenskih predpisov, saj z razdelavo načel in pravil urejanja upravnih razmerij določi postopanje najrazličnejših organov in strank.

 

Zelo pomembno pravno sredstvo v sferi upravnega prava je upravni spor, ki se lahko sproži zoper dokončne odločitve upravnih organov. Upravni spor ureja Zakon u upravnem sporu (ZUS-1). Preden pa odločitev upravnega organa postane dokončna pa lahko stranka izkoristi druga pravna sredstva, kamor navadno štejemo pritožbo, obnovo, ničnost postopka, odpravo po nadzorstveni pravici ali izredno razveljavitev.

 

Katera so načela, ki jih Zakon o splošnem upravnem postopku določa?

Da bi bil upravni postopek kar se da transparenten in učinkovit tudi v njem veljajo določena načela, ki se jih moramo skozi ves postopek držati, urejena pa so v Zakonu o splošnem upravnem postopku:

  • Načelo zakonitosti opredeljuje, da morajo organi, ki v okviru svojih pooblastil odločajo v upravnem postopku, odločati po zakonu oziroma na zakoniti način. S tem načelom se preprečuje pristransko odločanje ali samovoljo organov in uradnih oseb, ki vodijo postopek, saj mora vsaka odločitev vsebinsko temeljiti na zakonu ali podzakonskem predpisu (materialna zakonitost), upravni postopke pa mora potekati v skladu s predpisi, ki določajo potek postopka (formalna zakonitost).
  • Načelo materialne resnice pomeni, da morajo organi v upravnem postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v skladu s tem načelom ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna, da lahko zakonito in pravilno odloči o zadevi. Materialna pravica pomeni skladnost med ugotovljenimi in dejanskimi dejstvi oziroma pomeni, da dejstva ustrezajo resničnemu stanju.
  • Načelo zaslišanja stranke daje stranki tri temeljne pravice, in sicer:
    • pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka;
    • pravico izjaviti se o vseh dejstvih in okoliščinah;
    • pravico izpodbijati ugotovitve in navedbe organa in nasprotnih strank ter drugih udeležencev postopka.

Te možnosti morajo biti stranki dane še preden se izda odločba.

  • Načelo proste presoje dokazov zajema proces zbiranja dokazov in vrednotenja teh dokazov glede na njihovo dokazno moč.
  • Načelo samostojnosti pri odločanju pomeni, da je pri odločanju organ (oziroma uradna oseba, ki v zadevi določa) samostojen oziroma neodvisen. Noben organ mu ne more dajati navodil in usmeritev, kako naj odloči.
  • Načelo pravice do pritožbe opredeljuje, da mora imeti stranka pravico pritožiti se na odločitev organa oziroma stranki mora biti dana pravica do pritožbe, ki se zapiše v pouku o pravnem sredstvu na odločbi ali sklepu.

 

V zadnjih letih se ponovno pojavlja potreba po novem komentarju ZUP

Upravno pravo bi moralo biti v svoji biti jasno, razumljivo in posamezniku prijazno, vendar temu žal velikokrat ni tako, saj so norme upravnega prava velikokrat kompleksne in morda v nekaterih pogledih tudi malce nerazumljive, posamezni uradniki pa jih zato interpretirajo drugače, kot je to želeno. Prav zaradi takšnih in podobnih situacij se je v strokovni javnosti že nekaj časa izpostavljala potreba po komentarju Zakona o splošnem upravnem postopku, ki bi norme Zakona o splošnem upravnem postopku postavil v določen okvir in jih ne bi mogli več interpretirati po svoje. ZUP je bil doslej komentiran le nekajkrat, od tega je od zadnje izdaje minilo več kot desetletje. Zato v sozaložništvu Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in Uradnega lista Republike Slovenije d.o.o. skupina vrhunskih slovenskih strokovnjakov v kateri lahko najdemo akademike, sodnike, pa tudi različne praktike, na čelu z urednikoma dr. Erikom Kerševanom in prof. dr. Polonco Kovač pripravlja nov komentar ZUP. Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku bo izšel v dveh knjigah:

  • prva bo na približno 500 straneh obsegala splošna poglavja ZUP (členi 1–124),
  • druga pa faze postopka (členi 125–325).

Izid prve knjige je načrtovan v mesecu marcu 2020, izid druge knjige pa jeseni 2020.

 

ZUP

 

Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem bo praktično naravnan ter namenjen uradnim osebam v državni upravi, občinah, agencijah in zavodih, pa tudi sodnikom, odvetnikom, notarjem ter raziskovalcem in študentom, saj bo komentar zasnovan na temelju znanstvene analize določb, kar pomeni kombinacijo praktičnih napotil s teoretičnimi okvirji posameznih institutov in najnovejšo sodno prakso, tako domačih kot relevantnih tujih institucij.