01. avgust 2019

 

ZAKON O KAZENSKEM POSTOPKU IN SPREMEMBE, KI JIH PRINAŠA NOVELA

Kazenski postopek za vsakega posameznika predstavlja grob poseg v njegove osebne pravice, ki se lahko še poglobi z izrekom nekaterih ukrepov, kot je na primer odvzem prostosti, ki predstavlja tudi najgloblji poseg v posameznikovo sfero pravic. Hkrati, pa je kazenski postopek postopek, s pomočjo katerega se žrtvam kaznivih dejanj zagotovi zadoščenje z obsodbo storilca.

 

Ker so ukrepi, ki se na področju kazenskega prava lahko izrekajo, zelo grobi in lahko grobo vplivajo na posameznikov položaj in na pravice, ki jih ima, mora biti celoten postopek korektno in natančno urejen, saj lahko samo tako stranka ve, kaj lahko od postopka pričakuje, hkrati pa mehanizmi, ki jih v kazenskem pravu poznamo, poskrbijo zato, da so ukrepi uporabljeni v tolikšni meri, kot je to nujno potrebno.

 

Že temeljna načela kazenskega prava zapovedujejo, da je lahko kazenskopravna prisila tolikšna, kolikor je to nujno potrebno, da se zagotovi varnost in se morebiti omejijo pravice posamezniku, ki predstavlja tveganje za varnost svoje okolice. Organi bi lahko v primeru, če vse to ne bi bilo urejeno tudi z zakonom, zlorabili svoj položaj in nad posameznikom, ki je udeležen v kazenskem postopku, uporabili preveliko mero kazenskopravne prisile.

 

Hkrati pa mora zakon poskrbeti tudi za to, da je lahko sam kazenski postopek učinkovito voden, da se zaščitijo žrtve kaznivih dejanj in dokazi, ki lahko neposredno vplivajo na obsodbo storilca kaznivega dejanja. Nujno je tudi, da se v sklopu kazenskega postopka sprožijo instituti, ki pomagajo žrtve zaščititi pred potencialnimi bodočimi grožnjami.

 

Zakon, ki vse to ureja, je Zakon o kazenskem postopku. V zakonu o kazenskem postopku najdemo določbe o tem, na kak način naj organi pregona ravnajo v primeru suma o storitvi kaznivega dejanja, v zakonu najdemo tudi določila o uvedbi same preiskave, pripora in kasneje uvedbe kazenskega postopka.

 

novela zakona o kazenskem postopku

 

Novela Zakona o kazenskem postopku skrbi predvsem za žrtve kaznivih dejanj

Novela zakona o kazenskem postopku je namenjena predvsem implementaciji Direktive št. 2012/29/EU, ki je pričela veljati 25. oktobra 2012. Gre za direktivo o zaščiti žrtev kaznivih dejanj, posebna pozornost pa se namenja zlasti ranljivim skupinam žrtev. Direktiva se implementira prek sprememb 8. člena ZKP, v katerem je sedaj zaradi večje jasnosti primeroma navedeno, kateri so z vidika pisnega prevajanja za oškodovanca bistveni dokumenti. Direktiva pa se implementira tudi z 64. člen Zakona o kazenskem postopku v zvezi z domnevo, da je oškodovanec mladoletnik, če njegova starost ni jasna, obstajajo pa razlogi, ki govorijo v prid temu, da je dejansko mladoletnik.

 

Nadalje je v noveli Zakona o kazenskem postopku spremenjen tudi 65. člen, ki določa da je lahko v predkazenskem in kazenskem postopku ob mladoletnem oškodovancu ali ob oškodovancu, ki je žrtev nasilja, ali ob drugem oškodovancu, če to terjajo narava in teža kaznivega dejanja, njegove osebne okoliščine ali stopnja njegove ogroženosti, oseba, ki si jo oškodovanec sam izbere in ji zaupa, saj je sam kazenski postopek za oškodovanca tako veliko lažji. Novela tudi natančno določa, katere informacije je potrebno žrtvi posredovati ob prvem stiku s pristojnimi organi v predkazenskem ali kazenskem postopku, kot tudi o informacijah, ki jih mora v zvezi s predkazenskim oz. kazenskim postopkom prejeti oškodovanec.

 

V procesnem smislu se v sklopu novele ZKP razširja tudi pojem oškodovanca. Poleg tega mora po novem pristojno državno tožilstvo oškodovanca, ki je podal ovadbo, poučiti o pravici do izdaje pisnega potrdila o izdaji ovadbe in mu na njegovo željo tudi podati potrdilo o tem. Prav tako velja, da se oškodovancu v primeru, ko ne govori oziroma ne razume jezika v uradni rabi, zagotovi potrebna jezikovna pomoč osebe, ki poleg jezika v uradni rabi razume oz. govori jezik, ki ga razume oziroma govori oškodovanec. Slednje je zapisano v novem 147.a členu.

 

knjiga ZKP

 

Nov Zakon o kazenskem postopku določa tudi nove zaščitne ukrepe

Nov Zakon o kazenskem postopku določa tudi kateri zaščitni ukrepi oz. ukrepi za podporo žrtvam so na voljo tudi v postopkih poravnalne pravičnosti. Tukaj govorimo o dveh postopkih: postopku poravnavanja in odloženega pregona, ki ju je Zakon o kazenskem postopku že sedaj urejal v 161. in 162.a členu, vendar novela omenjena postopka nekoliko spreminja. 163.a člen pa je temu dodatno določil, da mora oškodovanec, preden soglaša s katerim od postopkov, imeti na voljo vse potrebne informacije glede poteka postopka, njegovega morebitnega rezultata in posledic.

 

Novela ZKP poskrbi tudi za to, da je sam postopek oškodovancu razumljen

Poleg navedenega je seveda pravica, ki jo Zakon o kazenskem postopku zagotavlja, pravica do prevajanja in tolmačenja. Ureditev pravice dostopa do brezplačnih splošnih (vsem žrtvam) in specialističnih storitev (za žrtve s posebnimi potrebami) za pomoč in podporo žrtvam, pravica do pravne pomoči in povračila stroškov oškodovancu, poleg tega pa tudi pravice do varstva zasebnosti.

 

V noveli ZKP pa je sistematično urejen tudi zaseg predmetov spisov in elektronskih naprav odvetnikov in drugih oseb, če gre za njihovo gradivo, ki vsebuje privilegirano komunikacijo.