30. september 2019

Kaj je dedovanje in kaj vse Zakon o dedovanju pravzaprav ureja?

Dedovanje je ena izmed najbolj pogostih institucij prava v Sloveniji s katerim se tako (žal) sooči skoraj vsak posameznik v življenju. Gre za proces, ko imetje umrlega preide na njegove potomce. V tem smislu o umrlem govorimo kot o zapustniku o naslednikih pa kot o dedičih.

 

Kaj je institut nujnega deleža in kdo ga pri dedovanju lahko uporabi?

Dedovanje je pri nas strogo povezano z dednimi redi, ki jim posamezniki pripadajo. V kolikor zapustnik ni sestavil oporoke, je ta izgubljena, uničena ali pa je preprosto neveljavna, bodo namreč prav dedni redi odločali o tem, koliko premoženja bo dedoval določen dedič. Z Zakonom o dedovanju in posledično z dednimi redi pa je na nek način omejena tudi zapustnikova volja v primeru, da je oporka spisana. Če je zapustnik napisal oporoko, vendar v oporoki ni omenil najbližjih dedičev, pa jih ob tem tudi ni razdedinil, Zakon o dedovanju ponuja institut nujnega deleža, ki ga lahko uveljavljajo zapustnikovi najbližji potomci v primeru, da jih je zapustnik pri sestavi oporoke spregleda.

 

Dedovanje nujni delež

 

Kako poteka delitev premoženja po dedovanju?

Vidimo lahko torej, da v kolikor zapustnik sestavi oporoko in je le-ta veljavna, pride do delitve premoženja po dedovanju v skladu z željami zapustnika. V kolikor pa oporoke zapustnik ni napisal, je le ta uničena ali neveljavna pa nastopi zakonito dedovanje. Kot je bilo omenjeno že zgoraj Zakon o dedovanju potomce zapustnika deli v tri dedne rede. V prvi dedni red spadajo zapustnikovi potomci, posvojenci in njihovi potomci ter zapustnikov zakonec oz. zunajzakonski partner. V prvem dednem redu vsi posamezniki dedujejo v enakih deležih. Če zapustnik ni imel otrok, zakonec ne deduje celotnega premoženja, ampak se dedovanje prenese v drugi dedni red. V drugi dedni red spadajo zapustnikovi starši, posvojitelj in njihovi potomci, ki dedujejo polovico ter zakonec oz. zunajzakonski partner, ki deduje drugo polovico premoženja. V tretjem dednem redu najdemo zapustnikove dede in babice in njihovi potomci. Premoženje se tukaj deli v dve liniji, po obeh starih starših.

 

Pri dedovanju pa se veliko dedičev ”boji” tudi davka, ki ga dedovanje prinaša. Pri tem lahko povemo, da so pripadniki prvega dednega reda davka od dedovanja upravičeni, poleg tega pa davka ni potrebno plačati tudi vsem tistim, ki dediščino darujejo lokalni skupnosti ali državi. Višino davka za pripadnike ostalih dednih redov lahko najdemo v Zakonu o davku na dediščine in darila.