15. november 2017

Zakon o dedovanju opredeljuje postopek dedovanja

Zakon o dedovanju opredeljuje enega izmed najbolj razširjenih postopkov civilnega prava – postopek dedovanja. Pri dedovanju govorimo o prehodu zapuščine iz zapustnika na dediča. Zakon o dedovanju opredeljuje mnogo institutov, ki jih uporabljamo v postopku delitve premoženja, določa pa tudi sodno takso ob dedovanju. Zakon o dedovanju opredeljuje dve pravni podlagi, po katerih dedič lahko deduje:

  • po zakonu,
  • po oporoki.

 

Dedovanje po zakonu je mogoče, kadar zapustnik ni napravil oporoke, je le-ta neveljavna oz. kadar dedič ne želi ali ne more dedovati. Odpoved dedovanju je sicer dokaj pogost pojav, ki ga največkrat izzove strah dediča, pred velikimi dolgovi zapustnika. Tudi oporočno dedovanje je opredeljeno v Zakonu o dedovanju in temelji na volji zapustnika. Kljub temu pa je dedovanje po oporki omejeno z določenimi instituti, ki jih opredeljuje Zakon o dedovanju in z njimi ščiti dediča. Največja omejitev oporočnega testiranja je pravica do nujnega deleža, ki nujnim dedičem omogoča, da jih zapustnik v oporoki ne more prezreti.

 

dedovanje po zakonu

 

Zakon o dedovanju izenačuje zakonskega in izvenzakonskega partnerja

 

Zakonito dedovanje temelji na dednih redih. Zakon o dedovanju opredeljuje tri dedne rede:

  1. dedni red: zapustnikovi potomci, posvojenci in njihovi potomci ter zapustnikov zakonec oz. zunajzakonski partner,
  2. dedni red: zapustnikovi starši, posvojitelj in njihovi potomci (zapustnikovi bratje in sestre) dedujejo polovico ter zakonec oz. zunajzakonski partner,
  3. dedni red: zapustnikovi dedi in babice in njihovi potomci.

Vidimo torej, da je dedovanje izvenzakonskega partnerja izenačeno z zakonskim partnerjem, saj se oba nahajata v prvem dednem redu. Zakon o dedovanju torej ne ločuje med zakonskim in izvenzakonskim partnerjem.

 

dedovanje in nujni delež

 

Zakon o dedovanju opredeljuje tudi davek, ki ga je ob dedovanju potrebno plačati

 

Zakon o dedovanju definira tudi zavezanca za plačilo davka. Zavezanec je dedič. Višina davka je odvisna od dednega reda, ki mu dedič pripada. Kljub temu pa Zakon o dedovanju nekatere dediče izvzema iz plačila davka. Davka na dedovanje tako ni potrebno plačati dedičem prvega dednega reda, višina davka za dediče drugega in tretjega dednega reda pa je opredeljena v Zakonu o dedovanju. Pri nepremičninah se kot osnova za odmero davka na dedovanje nepremičnine vzame 80% vrednosti ocenjene po GURSU. V primeru dedovanja premičnin, katerih vrednost ne presega 5000eur se davek prav tako ne plača.

 

Davka na dedovanje je po Zakonu o dedovanju je oproščen dedič, ki podedovano odstopi državi, občini ali pravnim osebam zasebnega prava. Davka prav tako ni potrebno plačati osebi, ki je podedovala dosmrtni užitek nepremičnine.