08. marec 2018

Zakon o dedovanju – dedovanje nepremičnin in davek na dedovanje

Pravila dedovanja ureja Zakon o dedovanju. Zakon o dedovanju dediče razvršča v tri dedne razrede. Če zapustnik pred smrtjo ni napisal oporoke, ali se je oporočni dedič odpovedal dedovanju, dedujejo njegovi zakoniti dediči. Najprej dediči prvega reda (zapustnikovi potomci, posvojenci in njihovi potomci ter zapustnikov zakonec oz. zunajzakonski partner dedujejo v enakih deležih). Če teh ni, dedujejo dediči drugega razreda (zapustnikovi starši, posvojitelj in njihovi potomci dedujejo polovico ter zakonec oz. zunajzakonski partner, ki deduje drugo polovico premoženja). Če teh ni, dedujejo dediči tretjega reda (zapustnikovi dedi in babice in njihovi potomci). Če tudi teh dedičev ni, potem deduje država. Dediči so v dedne razrede razvrščeni glede to, v kakšnem razmerju so bili z umrlim. Če zapustnik pred smrtjo napiše oporoko, se premoženje razdeli tako, kot je zapisano v oporoki. Pri tem je potrebno paziti, da je oporoka sestavljena in napisana tako, kot določa Zakon o dedovanju. Zakon o dedovanju določa tudi nujni dedni delež. Nujni dedni delež lahko zahteva dedič, ki z oporoko ni podedoval ničesar, bi pa podedoval del zapustnikovega premoženja, če oporoke ne bi bilo (vendar niso vsi zakoniti dediči tudi nujni dediči). Nujni delež mora dedič zahtevati in mu ne pripade avtomatsko.

Dedovanje nepremičnine v praksi pomeni prehod lastninske pravice z zapustnika na dediča na podlagi dedovanja. Dedovanje nepremičnin se lahko izvede na podlagi oporoke ali na podlagi zakona. Če ima umrli ženo in dve hčerki ter ni napravil oporoke, se dedovanje nepremičnine izvede tako, da vsaka deduje 1/3 nepremičnine. Če je umrli napravil oporoko in za dedinjo v njej določil ženo, potem sta hčerki upravičeni do nujnega deleža. Ta v tem primeru znaša 1/6, žena pa tako dobi 4/6.

Dedovanje nepremičnin in davek

 

Višina davka na dedovanje

Pri dedovanju nepremičnin dediča doleti plačilo davka na dediščino (pogovorno tudi davek na dedovanje). Osnova za davek na dedovanje je vrednost podedovane nepremičnine v času nastanka davčne obveznosti po odbitku dolgov, stroškov in bremen zapustnika. Davka na dedovanje ne plačujejo dediči prvega dednega reda. To so zakonec oziroma zunajzakonski partner zapustnika, njegovi otroci in posvojenci, vnuki ter pravnuki. Davek na dedovanje plačajo tako vsi, ki niso oproščeni davka iz prvega dednega reda. Med drugi dedni red se uvrščajo zapustnikovi starši, njegovi bratje, sestre, tete, strici, nečaki in nečakinje ter pranečaki in pranečakinje. Ti plačajo davek na dedovanje v višini od 5 odstotkov do 14 odstotkov. Za vrednost dediščine do 10.000 evrov bo torej tak dedič plačal vsaj 500 evrov davka. Davek na dedovanje plačajo tudi osebe iz tretjega dednega reda, kamor sodijo zapustnikovi stari starši. Ti plačajo med 8 in 17 odstotki. Ostali bodo kot prejemniki plačevali med 12 in 39 odstotkov davka.

Zakon o dedovanju nepremičnine