05. april 2017

Kaj so sodne izvršbe in njihov poteksodne izvršbe

Potek sodne izvršbe

Neplačan in zapadel račun se lahko izterja preko sodne izvršbe. Sodne izvršbe oz. postopek izvršbe ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju. Sodne izvršbe na podlagi neplačanega in zapadlega računa - verodostojne listine se lahko vloži samo na predpisanih obrazcih ali po elektronski poti in sicer na spletni strani portala e-sodstvo. Izključno krajevno pristojnost za izvršbe na podlagi verodostojne listine ima Okrajno sodišče v Ljubljani. Zastaranje terjatve začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, če za posamezne primere ni z zakonom določeno kaj drugega, kar pomeni, da po tem roku ne bo več mogoče doseči uspeha sodne izvršbe. Splošni zastaralni rok je pet let, če ni z zakonom določeno drugače. Sodne izvršbe iz gospodarskih pogodb kot tudi terjatve za povrnitev izdatkov, nastalih v zvezi s temi pogodbami, so tako smiselne 3do 3 leta po zapadlosti, saj te terjatve zastarajo v treh letih. Vse terjatve, ki so bile ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo, zastarajo v desetih letih, tudi tiste, za katere zakon sicer določa krajši zastaralni rok.

 

O predlogu za izvršbo

postopek izvršbe

Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine v elektronski obliki bo uspešno vložen šele, ko bo sodna taksa plačana. Sodna taksa za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, začete v elektronski obliki, znaša 44 EUR. Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine mora vsebovati: upnika in dolžnika z identifikacijskimi podatki iz 16.a člena Zakona o izvršbi in zavarovanju; verodostojno listino (v predlog za izvršbo se določno vpiše verodostojno listino in navede datum zapadlosti terjatve); dolžnikovo obveznost; sredstvo ali predmet izvršbe; druge podatke, ki so glede na predmet izvršbe potrebni, da se postopek izvršbe lahko opravi in zahtevo, naj sodišče naloži dolžniku, da v osmih dneh, v meničnih in čekovnih sporih pa v treh dneh po vročitvi sklepa, plača terjatev skupaj z odmerjenimi stroški. Če upnik predlaga izvršbo na dolžnikova sredstva pri organizacijah za plačilni promet, na nematerializirane vrednostne papirje oziroma na plačo, v predlog za izvršbo ni dolžan vnašati podatkov o organizaciji za plačilni promet, pri kateri ima dolžnik denarna sredstva in številke računa, podatkov o nematerializiranih vrednostnih papirjih, katerih imetnik je dolžnik, oziroma dolžnikove zaposlitve. V tem primeru sodišče po pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine po uradni dolžnosti opravi poizvedbe o teh podatkih v elektronsko dosegljivih evidencah.

 

Za postopek izvršbe se odločite še preden bo dolžnik zašel v likvidnostne težave oz. bo imel blokado transakcijskih računov. Pri neplačilu se je potrebno zavedati, da najverjetneje ni samo enega upnika in če se z izvršbo čaka predolgo, je povsem možno, da se boste morali postaviti v vrsto za ostalimi upniki, ki bodo izvršbo vložili pred vami oz. da postopek izvršbe ne bo uspešen.