07. april 2016

Prenehanje in odpoved delovnega razmerja

Prenehanje delovnega razmerjaDelovna razmerja so razmerja med delavci in delodajalci, v katerih se delavci prostovoljno vključijo v organiziran delovni proces delodajalcev in v njih za plačilo, osebno in nepretrgano opravljajo delo po navodilih in pod nadzorom delodajalcev. Za delovna razmerja je, enako, kot za ostala civilna dvostranska razmerja, značilno, da je vsaka od pogodbenih strank upravičena oz. dolžna izvrševati dogovorjene ter predpisane pravice in obveznosti. Delovna razmerja se sklepajo s pogodbami o zaposlitvi. Pravice in obveznosti na podlagi opravljanja dela v delovnem razmerju in vključitev v socialno zavarovanje na podlagi delovnega razmerja se začnejo uresničevati z dnem nastopa dela, dogovorjenim v pogodbi o zaposlitvi. Če datum nastopa dela ni določen, se kot datum nastopa dela šteje datum sklenitve pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec je dolžan delavca prijaviti v obvezno pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje za primer brezposelnosti v skladu s posebnimi predpisi in mu izročiti fotokopijo prijave v 15 dneh od nastopa dela. Za delovna razmerja so značilni naslednji elementi: dlje časa trajajoče delo; razmerje nadrejenosti oz. podrejenosti med delavcem in delodajalcem; izvajanje del in nalog; delavec je vključen v točno določen delovni proces; delavec uporablja delovno opremo ter sredstva in stroje delodajalca, itd. V primeru obstoja elementov delovnega razmerja oseba ne sme opravljati dela preko pogodbe civilnega prava (podjemne, avtorske ali kakšne druge)) ali kot s.p. V tem primeru mora biti sklenjena pogodba o zaposlitvi.

 

Prenehanje delovnega razmerja nastopi s potekom časa, za katerega je bilo sklenjeno; s smrtjo delavca ali delodajalca – fizične osebe, razen če z zapustnikovo dejavnostjo nepretrgoma nadaljuje njegov naslednik; s sporazumom; z redno ali izredno odpovedjo; s sodbo sodišča; po samem zakonu, v primerih, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih ter v drugih primerih, ki jih določa zakon. Prenehanje delovnega razmerja za določen čas nastopi brez odpovednega roka s potekom časa, za katerega je bilo sklenjeno, oziroma ko je dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bilo sklenjeno. Za sporazumno prenehanje delovnega razmerja je obvezen pisni sporazum strank o tem.

 

Redno odpoved delovnega razmerja lahko poda delavec brez obrazložitve, delodajalec pa le, če obstaja utemeljen razlog za to. Izredno odpoved delovnega razmerja lahko delavec in delodajalec podata le v primerih oziroma iz razlogov, določenih z Zakonom o delovnih razmerjih. Redna ali izredna odpoved delovnega razmerja s strani delavca, podana zaradi grožnje ali prevare s strani delodajalca ali v zmoti delavca, je neveljavna. Redno in izredno prenehanje delovnega razmerja mora biti izraženo v pisni obliki. Redna ali izredna odpoved delovnega razmerja mora biti vročena pogodbeni stranki, ki se ji pogodba odpoveduje. Redna ali izredna odpoved delovnega razmerja se vroča praviloma osebno v prostorih delodajalca, lahko pa tudi s priporočeno pošiljko s povratnico ali z objavo na oglasnem mestu pri delodajalcu, ki je dostopno delavcu.