Dedovanje ter pravni nasvet o nujni delež pri dedovanju nepremičnine

09. marec 2018

Z dedovanjem preide pravica iz zapustnika na dediča, ki tako podeduje premoženje zapustnika. Sodišče o prehodu dediščine iz zapustnika na dediča odloči s sklepom o dedovanju. Deduje se lahko premičnine, nepremičnine in pravice (razen strogo osebnih). Dedovanje nepremičnine je pravzaprav enako dedovanju premičnine. Po legislativi Republike Slovenije se lahko deduje po dveh pravnih podlagah:

 

  • po zakonu
  • po oporoki


Vsako izmed naštetih dedovanj ima svoje posebnosti, ki jih je pri dedovanju potrebno upoštevati.

 

Dedovanje sklep


Dedovanje po oporoki v večini upošteva željo zapustnika, ki pa ni neomejena

Dedovanje po oporoki nastopi, kadar zapustnik zapiše oporoko. Oporoka mora biti veljavna. Zapustnik lahko oporoko napiše na več načinov:

  • Lastnoročna oporoka: napisana mora biti z lastno roko in tako tudi podpisana.
  • Pisna oporoka pred pričami: v tem primeru ni pomembno, kdo oporoko sestavi in kako je napisana, pomembno pa je, da oporočitelj sestavek oz. listino, ki ga je napravil nekdo drug, lastnoročno podpiše v navzočnosti dveh prič in hkrati izjavi, da je to njegova oporoka in se priči podpišeta na sami oporoki.
  • Sodna oporoka: napravi se v sodelovanju z okrajnim sodiščem. Oporočitelj tam ustno izjavi svojo poslednjo voljo pred sodiščem, ki jo natančno zapiše v zapisnik.
  • Notarska oporoka: lahko se sestavi v obliki notarskega zapisa, v sodelovanju z notarjem. Napravi se lahko na dva načina - oporoko sestavi notar na podlagi ustne izjave oporočitelja ali sestavi oporočitelj sam in jo notarju predloži v potrditev.


Kako poteka dedovanje po zakonu?

Kadar zapustnik ni pripravil oporoke ali pa je bila le-ta neveljavna ali uničena se izvede dedovanje po zakonu. Zakon o dedovanju deli dediče v tri dedne rede:

  • Prvi dedni red: zapustnikovi potomci, posvojenci in njihovi potomci ter zapustnikov zakonec oz. zunajzakonski partner dedujejo v enakih deležih. Če zapustnik ni imel otrok, zakonec ne deduje celotnega premoženja, ampak se dedovanje prenese v drugi dedni red.
  • Drugi dedni red: zapustnikovi starši, posvojitelj in njihovi potomci (zapustnikovi bratje in sestre) dedujejo polovico ter zakonec oz. zunajzakonski partner, ki deduje drugo polovico premoženja.
  • Tretji dedni red: zapustnikovi dedi in babice in njihovi potomci (zapustnikovi bratranci in sestrične).

 

Nujni delež pri dedovanju ščiti dediče pred prezrtjem

Zakon pa v nekaterih pogledih posega tudi v dedovanje po oporoki. Z institutom nujnega deleža namreč ščiti nujne dediče pred prezrtjem. V primeru, da bi zapustnik na njih v oporoki ”pozabil” imajo nujni dediči torej pravico do nujnega deleža. Med nujne dediče štejemo:

  • pokojnikove otroke in posvojence,
  • pokojnikove vnuke,
  • pokojnikove starše,
  • pokojnikovega zakonca oz. izvenzakonskega partnerja.


Nujni delež pri dedovanju potomcev, posvojencev in njihovih potomcev, ter zakonca ali zunajzakonskega partnerja znaša 1/2 zakonskega deleža, za ostale nujne dediča pa nujni delež pri dedovanju znaša 1/3.


Dedovanje in vračanje podarjenih daril

Izpostaviti je potrebno tudi primer, ko je zapustnik še za časa svojega življenja svoje premoženje razdelil z darili. V primeru, da je premoženje po zapustnikovi smrti premajhno, da bi se nujni dediči poplačali, lahko le-ti zahtevajo vračanje daril z namenom poplačila nujnih dedičev. Darila se vračajo v obratnem vrstnem redu kot so bila dana. Zraven tega se vračajo samo darila, ki so bila dana zakonitim dedičem, drugim osebam pa samo darila, ki so bila dana v zadnjem letu življenja.

 

Dedovanje nujni delež


Davek na dedovanje

Nekateri dediči pa so od dediščine, ki jo prejmejo obvezani plačati tudi davek. Davka od dedovanja so oproščeni dediči prvega dednega reda, prav tako pa davka na dedovanje ni potrebno poravnati osebam, ki so podedovano prepustile državi oz. samoupravni lokalni skupnosti. Davka na dedovanje je oproščen tudi dedič ki se po določbah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) šteje za kmeta, v  primeru, da podeduje kmetijsko zemljišče. Vendar v primeru, da podedovano nepremičnino odtuji ali se preneha ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo ali ne obdeluje več zemljišč skladno z ZKZ, pred potekom petih let od pridobitve, se davek naknadno odmeri tako, kot bi se mu odmeril, če ob prejemu dediščine ne bi izpolnjeval pogojev za oprostitev.


Odpoved dedovanju in vstopna pravica dediča

Dedič pa se dedovanju lahko tudi odpove. Izpostaviti je potrebno, da odpoved ni možna v primeru, ko je dedič z dediščino že razpolagal. Tako je nujno potrebno, da dedič odpoved dediščini naznani bodisi na dedni razpravi, ali pa na sodišče pošlje odpoved v pisni obliki. Bodoči dedič pa se lahko dediščini odpove že pred zapustnikovo smrtjo. Za slednje mora podpisati sporazum z zapustnikom, ki pa mora biti v obliki notarskega zapisa. Prav tako pa ne smemo pozabiti na vstopno pravico dedičev. V primeru, ko dedič umre pred svojimi otroci, si njegov delež dediščine razdelijo njegovi otroci, ki tako vstopijo v dedovanje. Ob nastopu dedovanja je pametno poiskati pravni nasvet, saj se zapuščinske pravde nemalokrat končajo slabo za vse stranke postopka.