31. januar 2018

Razveza zakonske zveze je pogosta in za posameznika izjemno boleča izkušnja

Razveza zakonske zveze je ena izmed izjemno težkih preizkušenj, ki jih dan danes preživlja vse več ljudi. Izjemno pomembno je, da si posameznik, v primeru, da do razveze zakonske zveze pride, poišče strokovno pravniško pomoč in tako poskrbi za koristi sebe in morebitnih otrok. Razveza zakonske zveze oz. ločitev je postopek, v katerem zakonca razvežeta svojo zakonsko zvezo oz. prekineta svojo življenjsko skupnost. Pri tem pa se morata spopasti tudi z veliko drugimi vprašanji, ki so vse prej kot prijetna. Med drugim se morata zakonca sporazumeti o delitvi premoženja, plačevanju preživnin ter o stikih z morebitnimi otroci. Poznamo sporazumno razvezo zakonske zveze in razvezo zakonske zveze s tožbo.

 

Kako poteka sporazumna razveza zakonske zveze in o čem se morata zakonca dogovoriti?

Razveza zakonske zveze s tožboO sporazumni razvezi zakonske zveze govorimo takrat, kadar se zakonca o razpadu zakonske skupnosti dogovorita. Tako se morata dogovoriti o delitvi premoženja, prav tako pa se morata nujno dogovoriti o stikih in preživnini morebitnih otrok, saj brez dogovora o skrbi za otroka sporazumna razveza zakonske zveze ni mogoča. Pri dogovarjanju o stikih, skrbništvu in o preživnini, zakoncema pomaga tudi Center za socialno delo (CSD). Zakonca pa se lahko dogovorita tudi o preživnini, v primeru, da je eden izmed zakoncev do nje upravičen


Razveza zakonske zveze s tožbo in pravice otrok v postopku ločitve

V primeru, ko se zakonca ne uspeta sporazumeti o razvezi zakonske zveze, sledi razveza zakonske zveze s tožbo. Tožbo vloži eden izmed zakoncev pri pristojnem sodišču, razlog za razvezo zakonske zveze pa je lahko le nevzdržnost, ki je lahko podana iz več razlogov, vendar se krivda pri razvezi zakonske zveze s tožbo ne ugotavlja. V postopku razveze zakona pred sodiščem bo sodišče odločilo o vseh vprašanjih razveze zakonske zveze. Tako bo odločilo na primer o delitvi premoženja, seveda pa se bo opredelilo tudi do pravic morebitnih otrok. Potrebno je poudariti, da se sodišče trudi čim bolje zadostiti otrokovim potrebam in ga tako obvarovati. V ta namen se v sam postopek vključi Center za socialno delo, ki sodeluje s staršema in poda oceno. Na podlagi ocene Centra za socialno delo, sodelovanja staršev in v nekaterih primerih tudi želje otroka, sodišče nato določi skrbništvo. Starš, ki skrbništva ni dobil, mora z otrokom urediti stike, prav tako pa je dolžan plačevati preživnino, ki jo, tako kot stike, določi sodišče. Pri tem je potrebno poudariti tudi, da Center za socialno delo ne določi, kako naj stiki potekajo, pač pa le poda svojo oceno, ki sodišču pomaga pri izdaji meritorne odločbe, s katero je o zadevi določeno.


Kako do preživnine zakonca?

Razveza zakonske zvezeNenazadnje, je do preživnine velikokrat upravičen tudi zakonec, in sicer kadar nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen. Preživnino lahko zakonec zahteva v posebni tožbi, ki jo mora pri pristojnem organu vložiti v enem letu od pravnomočnosti razveze zakonske zveze. S to tožbo sme zakonec po koncu postopka razveze zakona zahtevati preživnino le, če so pogoji za preživljanje obstajali že v času razveze in obstajajo tudi, ko zakonec zahteva preživnino.


Delitev premoženja v primeru razveze zakonske zveze

Velikokrat največjo težavo pri razvezi zakonske zveze povzroča prav delitev premoženja. Poudariti  je potrebno, da v okviru zakonske zveze poznamo dve obliki premoženja – skupno premoženje in posebno premoženje. Posebno premoženje zakoncev je tisti del premoženja, ki ga ima vsak od zakoncev ob sklenitvi zakonske zveze. Omenjeni del ostane last dotičnega zakonca, posledično pa lahko ta z njim tudi prosto razpolaga. V posebno premoženje zakonca pa spada tudi vsako drugo premoženje, ki ga zakonec ni pridobil z delom pač pa kako drugače, kot na primer darila ali dediščina. V posebno premoženje spadajo tudi pravice, ki so vezane na zakončevo osebo, kot na primer preživnine, invalidnine in tudi premoženjske koristi, ki jih ima zakonec iz naslova raznih odlikovanj. Na drugi strani pa, skupno premoženje zakoncev predstavlja tisto premoženje, ki sta ga pridobila oba zakonca z delom v času trajanja zakonske zveze. Skupno premoženje je skupna last zakoncev, ki ga upravljata in z njim razpolagata skupaj. Deleža pri skupnem premoženju zakoncev sta torej nedoločena. Zakonca lahko sicer tudi v trajanju zakonske zveze kadarkoli zahtevata delitev premoženja.
Ob razvezi zakonske zveze seveda pride do delitve premoženja. Načeloma velja, da se skupno premoženje deli na polovico, posebno premoženje pa ostane vsakemu izmed zakoncev. Kljub temu, da se skupno premoženje zakoncev največkrat deli na polovico, lahko zakonca dokažeta da so bili njuni prispevki k skupnem premoženju različni, zaradi česar se le to lahko razdeli v drugačnem razmerju, pri čemer pa se glede prispevanja ne upošteva le prihodkov iz dela temveč tudi pomoč, ki jo zakonec daje drugemu zakoncu, varstvo in vzgojo otrok, opravljanje domačih del, skrb za ohranitev premoženja in vsako drugo obliko dela in sodelovanja pri upravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja.