18. julij 2018

Kako poteka postopek dedovanja?

Dedovanje je postopek v katerem se žal vsaj enkrat v življenju znajde vsak od nas. Pri dedovanju gre za prehod premoženja iz zapustnika na dediče oz. volilojemnike. Največkrat se v pravu soočamo s postopkom dedovanja po starših, obstajajo pa tudi primeri, kjer steče dedovanje po drugih sorodnikih. Zakon o dedovanju deli družinske člane v tri dedne rede, ki so podlaga za pravila o dedovanju:

 

  1. dedni red: zapustnikovi potomci, posvojenci in njihovi potomci ter zapustnikov zakonec oz. zunajzakonski partner,
  2. dedni red: zapustnikovi starši, posvojitelj in njihovi potomci (zapustnikovi bratje in sestre) ter zakonec oz. zunajzakonski partner,
  3. dedni red: zapustnikovi dedi in babice ter njihovi potomci.

 

Dedovanje po starših

 

Slovenska zakonodaja pozna dedovanje po dveh različnih pravnih podlagah – dedovanje po zakonu ali dedovanje po oporoki.

 

Kakšne oblike oporoke poznamo?

Dedovanje po oporoki se zgodi, kadar zapustnik napiše oporoko in je ta tudi veljavna. Zapustnik pa lahko oporoko zapiše v več različnih oblikah:

 

  • Lastnoročna oporoka je veljavna če jo je oporočitelj lastnoročno napisal in podpisal.
  • Pisna oporoka pred pričami: oporočitelj, ki zna brati in pisati, lahko podpiše listino, ki mu jo je sestavil kdo drug, vendar se mora podpis zgoditi v prisotnosti dveh prič, hkrati pa mora pred njima izjaviti, da je to njegova oporoka. Priči se prav tako lastnoročno podpišeta na oporoko.
  • Sodna oporoka po izjavi oporočitelja sestavi sodnik okrajnega sodišča. Oporočitelj jo nato v njegovi prisotnosti prebere in podpiše, sodnik pa dejanje potrdi. Če oporočitelj ne zna ali ne more prebrati oporoke, mu jo v prisotnosti dveh prič prebere sodnik, oporočitelj pa jo pred njima podpiše ali naredi na njej ročno znamenje. Priči se prav tako lastnoročno podpišeta nanjo.
  • Ustna oporoka: v primeru, ko zaradi izrednih razmer zapustnik ne more narediti pisne oporoke, lahko oporočitelj svojo voljo izjavi ustno, pred dvema pričama. 30 dni od prenehanja izrednih razmer, ustna oporoka preneha veljati.
  • Oporoka v obliki notarskega zapisa: notar lahko oporoko sestavi po ustni izjavi ali potrdi oporoko v pisni obliki, ki mu jo izroči oporočitelj. Pri sestavljanju oporoke morajo sodelovati zapisne priče.
  • Zakon o dedovanju ureja tudi oporoko, sestavljeno v tujini, oporoko, sestavljeno na slovenski ladji, oporoko, sestavljeno med izrednim ali vojnim stanjem, ter mednarodno oporoko.

 

Kako poteka dedovanje, če zapustnik ni zapisal oporoke ali pa je le-ta uničena?

 Če zapustnik oporoke ni zapisal ali pa jo je zapisal vendar le-ta ni bila veljavna, se je uničila, izgubila ali je neberljiva, nastopi dedovanje po zakonu pri katerem pridejo v poštev prej omenjeni dedni redi. V prvem dednem redu dedujejo zapustnikovi potomci, posvojenci in njihovi potomci, zapustnikov zakonec oz. zunajzakonski partner, dedni deleži pa so enaki. V drugem dednem redu dedujejo zapustnikovi starši, posvojitelj in njihovi potomci (zapustnikovi bratje in sestre), zakonec oz. zunajzakonski partner. Dedni deleži v drugem dednem redu niso enaki. Starši, posvojitelj in njihovi potomci dedujejo 1/2 premoženja, po enakih delih, zakonec oz. zunajzakonski partner pa deduje preostalo polovico premoženja. Če zapustnik ni zapustil zakonca oz. zunajzakonskega partnerja, dedujejo pokojnikovi starši vso zapuščino po enakih delih. V primeru ko je eden od zapustnikovih staršev umrl pred zapustnikom, dedujejo njegov del zapustnikovi bratje in sestre. Če je pokojni kateri od bratov ali sester, dedujejo njegov del njegovi otroci. Če pride do dedovanja po tretjem dednem redu dedujejo zapustnikovi dedi in babice in njihovi potomci (zapustnikovi bratranci in sestrične).  Deleži so razdeljeni na obe strani družine - 1/2 zapuščine dedujeta ded in babica po očetovi strani, drugo polovico pa ded in babica po materini strani. Če sta dedek in babica umrla, pa za seboj nista zapustila nobenega potomca dedujejo njun del, ded in babica druge strani, oz. njuni otroci, njuni vnuki.   

 

Postopek dedovanja in pravni nasveti

 

Kako dediči odgovarjajo za dolgove zapustnika in ali se dediščini lahko odpovedo?

 V slovenski legislativi pa poznamo tudi možnost odpovedi dedovanju oz. odpovedi dediščini. Dediči se dediščini navadno odpovedo, ko se bojijo, da bodo odgovarjali tudi za dolgove zapustnika. V zvezi z dedovanjem velja pravna domneva, da dedič sprejema dediščino, če se ji izrecno ne odpove. Dedič se lahko dediščini odpove z izjavo pred sodiščem, sicer pa velja poudariti, da ko dedič z dediščino enkrat razpolaga, se ji več ne more odpovedati. Sicer pa je potrebno vedeti tudi, da dedič za zapustnikove dolgove odgovarja le do višine podedovane dediščine. Slednje pa ne pomeni, da dedič za zapustnikove dolgove ne odgovarja s svojim premoženjem – ravno nasprotno – dedič odgovarja z vsem svojim premoženjem, vendar samo do višine vrednosti zapuščine. Kolikšna je vrednost premoženja, ki bo predmet dedovanja, se ugotavlja glede na stanje premoženja ob zapustnikovi smrti. Vrednost premoženja se ugotovi s popisom in cenitvijo premoženja ali v pravdi.

 

Ker je dedovanje postopek, zaradi katerega veliko družin po koncu ostane razdvojenih – ne glede na to ali gre za dedovanje po starših ali drugih sorodnikih, je pri postopku dedovanja zaželeno poiskati pravni nasvet, saj bomo le tako lahko dosegli, da se bo dedovanje izteklo v korist vseh udeleženih v postopku.