10. oktober 2017

O oporoki in njenem dedovanju

Veljavna oporokaOporoko lahko napravi vsak, ki je sposoben za razsojanje in je dopolnil petnajst let starosti. Oporoka je neveljavna, če oporočitelj tedaj, ko jo je napravil, še ni bil star petnajst let ali ni bil sposoben za razsojanje. Izguba sposobnosti za razsojanje, ki nastopi potem, ko je oporoka napravljena, ne vpliva na njeno veljavnost. Neveljavna je oporoka, če je bil oporočitelj z grožnjo ali s silo prisiljen, da jo je napravil, ali če se je odločil, da jo napravi zaradi zvijače ali zaradi tega, ker je bil v zmoti. Oporočna razpolaganja so neveljavna tudi tedaj, če je bil oporočitelj v zmoti o dejstvih, ki so ga nagnila k takim razpolaganjem. Veljavna je tista oporoka, ki je napravljena v obliki, kakor jo določa zakon, in ob pogojih, ki jih določa zakon. Oblike oporoke: lastnoročna, pisna pred pričami, sodna, mednarodna, sestavljena na slovenski ladji, sestavljena med izrednim in vojnim stanjem, ustna ter notarska.

 

Dedovanje po oporoki nastopi, če zapustnik napravi oporoko. Dedovanje po oporoki ima prednost pred zakonitim dedovanjem. Dediči, določeni v oporoki, tako dedujejo pred zakonitimi dediči. Dedovanje po oporoki pomeni, da oporočitelj z oporoko določi, kako bo njegovo premoženje po smrti razdeljeno in med katere osebe. Zapustnik tako z oporoko lahko onemogoči dedovanje osebam, ki bi sicer po zakonitem dednem redu lahko po njem dedovale. Vendar pa do popolnega neupoštevanja zakonitega dednega reda ne more priti. Določenim osebam iz kroga zakonitih dedičev gre namreč po zakonu del zapuščine – nujni delež. Dedovanje po oporoki ne nastopi, če oporoke ni, če je oporoka neveljavna; če se oporočni dedič odpove dedovanju; če je oporočni dedič dedno nevreden; če oporočni dedič umre pred zapustnikom in če v oporoki ni mogoče ugotoviti, kdo je dedič. Oporočitelj lahko prepreči zakonito dedovanje tako, da v oporoki določi tudi nadomestnega dediča, ki bo dedoval, če prvotni dedič ne bi dedoval (ker se odpove dedovanju, je dedno nevreden, umre pred zapustnikom).

 

Izpodbijanje oporoke zaradi nesposobnosti razsojanja

Izpodbijanje oporoke je mogoče zaradi oporočiteljeve nesposobnosti za razsojanje; zaradi tega, ker oporočitelj še ni bil star petnajst let in zaradi grožnje ali sile, zvijače ali zmote. Izpodbijanje oporoke lahko zahteva samo tisti, ki ima pravni interes, in sicer v roku enega leta od dneva, ko je zvedel za vzrok neveljavnosti, vendar najdalj v desetih letih od razglasitve oporoke. Enoletni rok ne more začeti teči pred razglasitvijo oporoke. Proti nepošteni osebi je izpodbijanje oporoke možno dvajset let od njene razglasitve. Izpodbijanje oporoke je mogoče tudi zaradi napak v obliki same oporoke.

 Dedovanje po oporoki prednost