15. junij 2015

Odvetnik za odškodnine

Telesne poškodbe oškodovanci utrpijo v različnih okoliščinah, kot npr. v prometnih nesrečah ali delovnih nezgodah, in v takih primerih lahko uveljavljajo odškodnine za poškodbe. Pri tem je pametno, da oškodovanec poišče pomoč pri strokovnjaku, ki naj bo obvezno izključno odvetnik in ne kaka druga organizacija ali posameznik, ki ne razpolaga z ustreznim znanjem. Odvetnik za odškodnine oškodovancu pravno svetuje, mu nudi pravno pomoč ter oceni smiselnost zahtevka in utemeljenost odškodnine za poškodbe. Pri oceni odvetnik za odškodnine upošteva vse konkretne okoliščine primera in posledice nesreče, ki so se oškodovancu pripetile. Višina odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi telesnih poškodb ni določena z zakonom oziroma z drugim predpisom. Nikjer v predpisih ni določeno, koliko odškodnine za poškodbe oškodovanec prejme na primer za zvin vratne hrbtenice ali zlom noge, itd. Pravične in primerne odškodnine za poškodbe so pravni standardi, ki se kreirajo s sodno prakso. Odškodnina je denarno nadomestilo, ki ga prejme oškodovanec kot nadomestilo za škodo, ki jo je utrpel v nesreči. Višina odškodnine je tako odvisna od objektivnih okoliščin (način nastanka poškodbe, vrsta poškodbe, trajanje in način zdravljenja, obseg trajnih posledic po poškodbi, itd.) kot tudi od subjektivnih okoliščin (doživljanje in psihični odnos samega oškodovanca).

Zahtevek za odškodnino

Pri uveljavljanju odškodnine odvetnik za odškodnine v imenu in pooblastilu oškodovanca najprej vloži odškodninski zahtevek na zavarovalnico. Odvetnik za odškodnine sestavi pravilen in obrazložen zahtevek, ki vključuje tako zahtevek za pravično odškodnino, kot zahtevek za povračilo stroškov. Stroški se tako zaračunajo neposredno zavarovalnici in posledično stroški odvetnika oškodovancu ne nastanejo. V zahtevku mora biti višina odškodnine izkazana in zatrjevana. Zahtevek tako vključuje okoliščine nesreče, sam potek zdravljenja, stroške zdravljenja ter pretrpljene psihične in fizične bolečine, strah, nevšečnosti pri zdravljenju, zmanjšanje življenjskih aktivnosti, skaženost, itd. Med nepremoženjsko škodo uvrščamo telesne poškodbe in telesne bolečine (zlomi, zvini, nategi, udarnine, ureznine, itd.), duševne bolečine zaradi zmanjšanja telesnih aktivnosti in trajne posledice (omejenost in dodaten napor pri vsakdanjih opravilih, skaženost, čast in ugled, itd.), utrpljeni strah (zaradi nenadnosti nesreče, za uspešnost zdravljenja, itd.).

Višina odškodnine

Poleg nepremoženjske škode se v odškodninskem zahtevku lahko uveljavlja tudi povrnitev premoženjske škode, kot na primer izguba na zaslužku, stroški prevozov, uničena obleka, itd. Zavarovalnica lahko zahtevek zavrne ali ponudi določeno odškodnino, t.i. poravnalno ponudbo. Odvetnik za odškodnine preveri ponujeno odškodnino tudi z vidika višine primerljivih odškodnin za poškodbe glede na sodno prakso. V primeru zavrnitve zahtevka ali ponujene prenizke odškodnine lahko oškodovanec na pristojno sodišče vloži odškodninsko tožbo. Ponujena višina odškodnine s strani zavarovalnice je načeloma nižja, kot jo določi sodišče. Prednost poravnave je v tem, da dobi oškodovanec odškodnino relativno hitro, medtem ko so sodni postopki dolgotrajni ter oškodovancu povzročijo določene začetne stroške.