16. januar 2018

Na koga nasloviti odškodninski zahtevek in kako postopati ob neplačilu odškodnine?

Da se odškodninski zahtevek sploh lahko uveljavi, morajo biti po Obligacijskem zakoniku kumulativno izpolnjeni štirje pogoji:

 

  • nedopustna škoda,
  • protipravnost škodnega ravnanja,
  • krivda ter
  • vzročna zveza.

     

Z odškodninskim zahtevkom se zahteva odškodnina za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti povzročene pri zdravljenju ter odškodnina za duševne bolečine, kot so strah, telesne poškodbe in skaženosti ter smrt bližnjega, v odškodninski zahtevek pa se lahko vključi tudi odškodnina za nastalo premoženjsko škodo.
Odškodninski zahtevek zastara v treh letih odkar je oškodovanec izvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil (subjektivni zastaralni rok), v vsakem primeru pa po petih letih od nastanka škode (objektivni zastaralni rok).


Odškodnina, izplačana v tožbi, je navadno višja od odškodnine, izplačane ob poravnavi

Odškodninski zahtevek bo odvetnik za odškodnine naslovil na povzročitelja škode oz. na njegovo zavarovalnico. Če zavarovalnica odškodninski zahtevek zavrne ali pa poravna prenizko vsoto, lahko odvetnik začne postopek pred sodiščem. Odvetnik bo na pristojno sodišče naslovil tožbo zoper povzročitelja škode oz. njegovo zavarovalnico zaradi neporavnanega odškodninskega zahtevka. Prednost vložitve tožbe pred sodiščem je, da bo odškodnina navadno višja, kot bi jo izplačala zavarovalnica sama, vendar bo postopek trajal precej dlje, kot bi trajala poravnava z zavarovalnico. Končna višina odškodnine, ki jo dosodi sodišče, je običajno odvisna od mnenja sodnega izvedenca, ki ga določi sodišče, ta pa poda strokovno mnenje o dejanskemu obsegu posameznih zatrjevanih postavk škode.

Odškodninski zahtevki tožbaZastaranje odškodninskih zahtevkov