01. marec 2018

 

Odpoved pogodbe o zaposlitvi je v Sloveniji vse bolj razširjen pojav

Odpoved pogodbe o zaposlitvi je dan danes žal vedno pogostejši pojav, s katerim se mora soočati vse več ljudi. Odpoved pogodbe o zaposlitvi ne vpliva zgolj na posameznikovo poslovno življenje, pač pa korenito spremeni tudi njegovo privatno življenje, nemalokrat pa odpoved pogodbe o zaposlitvi spremeni tudi življenje bližnjih tistega, ki jim je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana.

 

Preden se posvetimo sami odpovedi pogodbe o zaposlitvi moramo najprej pojem pogodbe o zaposlitvi sploh definirati. Pogodba o zaposlitvi je pogodba s katero se sklene delovno razmerje. Delovno razmerje opredeljujejo pet značilnosti:

  • Prostovoljna vključitev delavca v organiziran delovni proces delodajalca
  • Delo za plačilo
  • Osebno delo
  • Nepretrgano opravljanje dela
  • Delo po navodilih in pod nadzorstvom delodajalca

 

V primeru, da kateri od naštetih elementov manjka, o delovnem razmerju ter tako tudi o pogodbi o zaposlitvi ne moremo govoriti, pač pa lahko največkrat govorimo o pogodbi o delu.

 

V slovenski legislativi (zakonodaji) poznamo dva tipa odpovedi pogodbe o zaposlitvi:

  • Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi
  • Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi

 

odpoved pogodbe o zaposlitviredna odpoved pogodbe o zaposlitvi

 

Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi je lahko podana iz treh razlogov

Pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi lahko delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi le, če za odpoved obstaja utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem. Delodajalec mora pri odpovedi pogodbe pisno obrazložiti razlog, zaradi katerega je do odpovedi prišlo. Nadalje mora delodajalec pogodbo o zaposlitvi odpovedati v 6 mesecih odkar je razlog za odpoved nastal. Delodajalec lahko delavcu redno odpove pogodbo zaradi:

  • poslovnega razloga – v primeru, ko delodajalec ne potrebuje več delavca za opravljanje dela zaradi organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov,
  • nesposobnosti – v primeru, ko delavec ne izpolnjuje pričakovanih delovnih ciljev
  • krivdnega razloga – v primeru, ko delavec krši pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.

 

V vseh naštetih primerih je breme dokazovanja na delodajalcu. Slednje pomeni, da mora v primeru sproženega sodnega postopka, delodajalec dokazati, da je razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi dejansko obstajal in ne obratno (delavec ne rabi dokazati na primer, da je delo opravljal vestno, saj se slednje predvideva).

 

Odpovedni rok, ki sledi odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu zagotavlja nekaj manevrskega prostora

Seveda lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi tudi delavec. V obeh primerih je potrebno upoštevati še odpovedni rok, v katerem je delavec upravičen tudi do nekaj dodatnih ugodnosti z namenom iskanja ustrezne zaposlitve po prenehanju dotičnega delovnega razmerja. Odpovedni rok je navadno opredeljen v pogodbi o zaposlitvi, v nekaterih primerih pa odpovedne roke opredeljujejo tudi kolektivne pogodbe. Stranki se lahko o dolžini odpovednega roka naknadno tudi sporazumeta.

 

Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi prične veljati z dnem vročitve

Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je odpoved, v primerih določenih z zakonom, na podlagi katere delavcu delovno razmerje preneha brez odpovednega roka z dnem vročitve odpovedi. Pogodbo o zaposlitvi lahko izredno odpovesta obe stranki – tako delavec kot tudi delodajalec. Dokazno breme je na stranki, ki je pogodbo odpovedala. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi mora biti – tako kot tudi redna odpoved – podana v pisni obliki.

 

Priročnik ABC odpovedi pogodbe o zaposlitvi bo odgovoril na veliko vprašanj

Pogodba o zaposlitvi in obe obliki odpovedi pogodbe o zaposlitvi so natančneje opredeljene v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1). Ker pa so zakoni v velikem številu življenjskih primerih dvoumni, vam pri založbi Uradnega lista predstavljamo priročnik Odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je tudi novost na slovenskem knjižnem trgu. Avtorja Miha Šercer in mag. Nina Scortegagna Kavčnik sta v njem odgovorila na mnogotera vprašanja, ki se posameznikom postavljajo vsak dan. Posebej sta se posvetila tako redni kot tudi izredni odpovedi pogodbe, posledicam in možnostih, ki jih ima posameznik za nadaljevanje svoje kariere. Priročnik ne vsebuje suhoparnega naštevanja členov zakona, pač pa celovito odgovori na zastavljena vprašanja in posamezniku tako pomaga razumeti pravna določila in določbe, ki jih je pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi, kot tudi pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi potrebno upoštevati.

 

V podjetju Uradni list Republike Slovenije d.o.o. pa za vas nismo pripravili zgolj priročnika, pač pa smo za vas pripravili tudi seminar na temo odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kjer bodo tematiko z vami predebatirali različni strokovnjaki – od odvetnikov, detektivov, do psihologov. Vsak strokovnjak bo področje opisal iz svojega vidika in vam lahko podal konkretne odgovore na vprašanja, ki se vam zastavljajo, saj se omenjeni strokovnjaki z dotičnim področjem srečujejo skoraj vsak dan ter so tako kompetentni, da podajo natančne in praktične odgovore na vpašanja posameznikov.

 

Vas zanima več o pogodbi o zaposlitvi in o odpovedi pogodbe o zaposlitvi? Vabimo vas k prebiranju priročnika Odpoved pogodbe o zaposlitvi in k obisku seminarja Odpoved pogodbe o zaposlitvi skozi oči pravnika, detektiva in psihologa, ki smo ga pripravili za vas. Seveda pa smo vam za vsa dodatna vprašanja dosegljivi tako po telefonu kot tudi po e-pošti, kjer nas lahko zmeraj kontaktirate, mi pa vam bomo s svojimi hitrimi in natančni odgovori poskušali čim bolje pomagati pri reševanju nastalega vprašanja.