28. januar 2019
Različni načini gradnje hiš in njihove glavne lastnosti
Ko se odločamo za gradnjo lastne hiše, je eno izmed prvih pomembnejših vprašanj prav vprašanje načina gradnje. V Sloveniji še vedno prevladuje klasični način gradnje z opeko, čeprav postaja montažna gradnja vse bolj priljubljena. Poleg teh dveh glavnih načinov pa poznamo še gradnjo iz masivnega lesa – iz brun, kot tudi bolj (zaenkrat) alternativne način gradnje, kot je gradnja iz slame in ilovice. Vsak od njih ima svoje značilnosti, ki jih je potrebno poznati, preden sprejmemo dokončno odločitev.
Klasična gradnja z opeko – počasi, a zanesljivo
Gradnji z opeko se reče tudi mokra gradnja, saj se pri gradnji za pripravo veziva med opekami, torej za malto, uporablja voda, ki mora v procesu gradnje izhlapeti. Tudi zaradi tega je gradnja z opekami dokaj postopen proces. Začeti je potrebno pri temeljih, vsak dodan element pa se mora najprej posušiti, preden začnemo z naslednjim delom gradnje. Tak način gradnje lahko po potrebi prekinemo, kar je privlačna lastnost zlasti za tiste, ki na voljo nimajo velikih sredstev niti niso pod časovnim pritiskom. Opečnato grajene hiše so toplotno stabilne, kar pomeni, da potrebujejo veliko časa, da se ogrejejo, zato je manj možnosti, da pride do pregrevanja. Po drugi strani pa opeka zahteva izjemno natančno gradnjo, saj lahko zaradi napak hitro pride do vzpostavitve toplotnih mostov, prek katerih se izgublja velika količine energije, kar se najbolj pozna pri stroških za ogrevanje.
Montažne hiše na ključ – hitro in z manj napakami
Medtem ko se klasičen način gradnje večkrat zavleče čez dve leti, je montažna hiša na ključ postavljena v nekaj mesecih. Največji razlog za to leži v predizdelanosti elementov – ti so namreč narejeni v kontroliranem okolju tovarne, ki ni podvrženo vremenskim vplivom in zato zagotavlja veliko bolj nadzorovano proizvodnjo. Možnosti, da pride pri izdelavi do kakšnih napak, je tako zelo malo, kar vpliva tudi na končno kvaliteto postavljenega objekta. Predizdelani elementi se na gradbišču zgolj montirajo v celoto, od tod prihaja tudi ime za montažno gradnjo. To je ‘suh’ način gradnje, ker za vezivo ni bila rabljena voda, ki bi morala izhlapeti pred vselitvijo. Tudi drugače so montažne hiše manj vlažne in se hitreje segrejejo, ker je les boljši toplotni izolator od betona. Najpomembnejše vprašanje za mnoge pa ostaja, koliko stane montažna hiša, saj je potrebno za takšno gradnjo financiranje urediti že na začetku. A če primerjamo hitrost postavitve montažne hiše na ključ in kako hitro se lahko v takšno hišo vselimo, se kmalu izkaže, da so stroški upravičeni, saj lahko od končne cene odštejemo vsaj enoletno najemnino, ki bi jo morali plačevati med čakanjem zaključka gradnje na klasični način.
Brunarice – povsem obdani z lesom
Brunarice so hiše, ki so povsem izdelane iz lesa, in sicer imajo za stene naložena bruna. Les je tako viden iz notranje in zunanje strani, kar pripomore tudi k lepemu videzu hiše. Les je naraven material, ki diha, zato je zanj potreben tudi poseben način gradnje. Za postavitev objekta se uporabijo čim bolj sveža debla, ki so bila posekana pozimi, ko drevesa mirujejo. Sveži hlodi se med seboj povežejo s posebnimi spoji, tako da se sčasoma, ko se les vse bolj suši, ta prilagodi obliki sten in se ne krivi po svoje. Brunarice se sušijo približno štiri leta in se v tem času posedejo za kakšne štiri odstotke. Zaradi posedanja je potreben poseben način vgrajevanja oken, ki ta proces dopuščajo. Les pa ima še nekatere druge lastnosti: zelo dobro namreč uravnava vlago, kar se včasih izrazi s pokanjem. Da, brunarice so žive hiše, ki imajo svoje zvoke, kar pa nekatere ljudi precej moti. Poleg tega potrebujejo čim boljšo zaščito proti vlagi, ki je njihov največji sovražnik. Najbolje se les zaščiti z vencem opek pri tleh in z zelo širokimi napušči, ki les čim bolj obvarujejo pred padavinami. Dobro je še vedeti, da brunarice ni mogoče postaviti v nekaterih mestnih predelih zaradi odlokov v urbanističnih načrtih.
Nazaj k naravi – hiše iz slame
Hiše narejene iz slame se na videz sploh ne razlikujejo od hiš, zgrajenih z drugimi gradbenimi postopki. Za gradbeni material pa se uporabi zgolj v bale stisnjena slama. Če gre za atrijsko hišo, poleg slamnatih bal ni potrebna dodatna konstrukcija, drugače pa so bale umeščene v leseno ogrodje. Zunanjost in notranjost sten je premazana z ilovico, kar slamo nepropustno zapre v steno in jo hkrati zaščiti pred glodavci. Slama je sicer zelo kvaliteten material, ki nudi presenetljivo kakovostno toplotno in zvočno izolacijo, dobro pa se obnese še med potresi, saj je slamnata konstrukcija zelo lahka in elastična. Tudi ob požaru se slamnate gradnje ne obnašajo nič slabše od lesenih, zato je skrb pred nenadnim vžigom odveč. Privlačnost slamnate gradnje v kombinaciji z glinastim ometom pa je za mnoge tudi v njeni ceni, saj je mogoče slamo dobiti zelo poceni, ker je stranski proizvod pri pridelavi žita. Kljub temu ne smemo pričakovati drastično nižje cene od drugih gradenj: slama je res poceni, vendar predstavlja strošek sten le dobrih dvajset odstotkov gradnje. Ostali stroški, kot je dokumentacija, inštalacije, stavbno pohištvo in podobno, pa ostanejo enaki.