24. februar 2020

Arbitražno pravo se tudi v Sloveniji vse bolj razvija

Najbolj pogost način reševanja sporov v Sloveniji je reševanje sporov pred sodišči, kar je povezano s sodnimi stroški in z odvetniki. V tujini, kakor tudi v poslovnih odnosih domačih pravnih oseb s tujimi pravnimi osebami, pa se, zlasti gospodarski subjekti najpogosteje odločajo za reševanje sporov z arbitražo, vedno pogosteje pa tudi z mediacijo.

 

Mednarodna arbitraža

 

Arbitraža se najpogosteje uporablja za reševanje gospodarskih, gradbenih, trgovinskih oziroma investicijskih sporov, posebej pri mednarodnih transakcijah (v tem primeru govorimo o mednarodni arbitraži). Prednost je v tem, da lahko za reševanje spora z arbitražo stranke izberejo strokovnjaka (arbitra) s področja spora (kar je zlasti pomembno pri reševanju kompleksnejših oz. redkejših tematik spora).

 

Mediacija pa je priporočljiva zlasti za reševanje sporov, kjer obstaja želja strank po ohranitvi odnosov (družinski spori, dednopravni spori), oziroma občutljivih odškodninskih sporov (medicinske napake, delovne nesreče oz. nezgode). Rešitev spora se po končanem postopku zapiše v obliki spoaruma, ki učinkuje enako kot sodba. Obstajajo tudi postopki, ki v sebi združujejo prvine arbitraže in mediacije (t.i. arb-med oz. med–arb postopki).

 

Kaj je arbitraža, kako poteka in katere so njene prednosti?

Ko govorimo o arbitraži, govorimo o alternativnem načinu reševanja sporov izven sodišča, pri čemer udeleženci prepustijo odločanje arbitrom oziroma arbitražnemu tribunalu in se vnaprej zavežejo, da bodo spoštovali doseženo odločitev. O tem, da bo o sporu odločala arbitraža se stranke dogovorijo s t.i. arbitražno klavzulo v pogodbi ali s sklenitvijo arbitražnega sporazuma. Arbitre določijo sporazumno stranke arbitraže same.

 

Stranki se o reševanju spora z arbitražo in o arbitražnem pravu sporazumeta pred njenim začetkom. Lahko se dogovorita, da bosta svoj spor rešili s pomočjo ad hoc arbitraže ali pa bosta reševanje zadeve zaupali institucionalni arbitraži. Ad hoc arbitraža je tista, ki je ustanovljena za posamezen primer, medtem ko institucionalni arbitraži organizacijsko in administrativno podporo nudi arbitražna institucija kot je npr. ICC. V primeru ad hoc arbitraže se lahko med postopkom uporabljajo katerakoli veljavna arbitražna pravila, redkeje pa stranke same določijo posebna pravila arbitražnega postopka, prilagojena njihovim interesom. V primeru institucionalne arbitraže se navadno uporabljajo že določena pravila posamezne institucije, ki za arbitražo skrbi. S pravili arbitražnega postopka, ki jih zagotavlja institucionalna arbitraža, se zagotovi enotnost in predvidljivost postopka in uporaba ustreznih, v domači in mednarodni praksi priznanih načinov vodenja postopka.

 

Arbitraža v primeru mednarodnega spora

Arbitraža je pogost način reševanja mednarodnih in čežmejnih sporov. Reševanje spora z arbitražnim postopkom za stranke pogosto predstavlja stroškovno ugodnejšo rešitev, arbitražni postopek je zaupen, manj formalen ter zvečine tudi hitrejši od pravdnega postopka. Z mednarodno arbitražo se najpogosteje rešuje gospodarske, gradbene, trgovinske oziroma investicijske spore ter spore v zvezi z mednarodnimi transakcijami.