16. januar 2020
Kdo vse lahko deduje po oporoki in kaj je lahko predmet dedovanja?
Oporoka je pravni posel za primer smrti oziroma mortis causa in omogoča, da umrli svoje premoženje prenese na svoje potomce oziroma dediče.
Dedič je lahko vsak, ki je živ v trenutku oporočiteljeve smrti, lahko pa je dedič tudi še nerojen otrok, pod pogojem, da se rodi živ. Zapustnik lahko svojim potomcem zapusti tako premičnine kot tudi nepremičnine, poleg tega pa so lahko predmet oporoke tudi pravice zapustnika (razen strogo osebnih).
Kdo lahko zahteva nujni delež pri oporoki in koliko znaša?
V Sloveniji zakonito dedovanje, ki nastopi takrat kadar zapustnik ne zapusti oporoke, temelji na dednih redih. Kljub zakonsko urejenemu sistemu dedovanja, se daje prednost poslednji volji zapustnika – torej oporoki. Vendar je tudi dedovanje po oporoki omejeno z dednimi redi in sicer z institutom nujnega deleža. Nujni dediči lahko zahtevajo nujni delež v primeru, da jih je zapustnik v oporoki prezrl ali jim je namenil premajhen dedni delež. Nujni delež lahko v primeru dedovanja po oporoki zahtevajo nujni dediči med katere štejemo zapustnikove otroke, partnerja in vnuke ter starše, dede in babice, brate in sestre. Dedi in babice ter bratje in sestre pokojnika so nujni dediči samo v primeru, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje. Nujni delež pri oporoki znaša 1/2 zakonskega deleža za otroka oziroma posvojenca, vnuka, zakonca oziroma izvenzakonskega partnerja ter 1/3 zakonskega deleža za starše, dede in babice ter brate in sestre.
Do izpodbijanja oporoke pride zaradi formalnih napak v oporoki
Oporoka pa se lahko tudi izpodbija. Izpodbijanje oporoke je mogoče le, kadar je oporoka zaradi formalnih napak izpodbojna. Oporoka je izpodbojna, če ni napravljena v eni izmed oblik, ki jih določa zakon. Pri nas je široko uveljavljena lastnoročna pisna oporoka, ki mora biti napisana z lastno roko in mora biti tudi podpisana, velikokrat pa se ljudje odločajo tudi za pisno oporoko pred pričami. Za pisno oporoko pred pričami ni pomembno, kdo jo sestavi in kako je napisana, pomembno pa je da oporočitelj listino, ki jo je napravil nekdo drug, lastnoročno podpiše v navzočnosti dveh prič in hkrati izjavi, da je to njegova oporoka, priči pa se morata na oporoki le podpisati. Ta tri dejanja so ključna pri pisni oporoki pred pričami in se morajo opraviti sočasno, saj je v nasprotnem primeru oporoka izpodbojna.