28. januar 2015

Pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja

Pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja (izročilna pogodba) je bila do leta 2002, ko je v veljavo stopil novi Obligacijski zakonik in pogodbo celovito uredil v petem poglavju, urejena v Zakonu o dedovanju iz leta 1977. V vsakdanjem življenju je poznana tudi pod terminom preužitkarska pogodba, ki pa ga nova zakonodaja več ne pozna.


Pogodba obligacijskega prava

Izročilna pogodba je obligacijska pogodba o razpolaganju s premoženjem med živimi. Z njo prednik razdeli in izroči svoje premoženje, navadno v obliki nepremičnin, svojim potomcem, posvojencem in njihovim potomcem. Pomembno je, da gre za premoženje, ki ga ima prednik v času sklenitve pogodbe in ne za časa smrti. V tem primeru bi namreč šlo za nedovoljeno (nično) dedno pogodbo.
Pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja predstavlja enostranski zavezovalni pravni posel, po vsebini pa gre za modificirano obliko darilne pogodbe. Tako mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa, sopogodbeniki prednika pa so lahko zgolj osebe, ki bi po njem dedovale kot dediči prvega dednega reda. Nadaljnji pogoj je, da se morajo s pogodbo strinjati vsi izročiteljevi potomci, posvojenci in njihovi potomci, ki bi bili po zakonu poklicani, da po njem dedujejo.
V kolikor se kateri od dedičev ni strinjal z izročilno pogodbo, se štejejo tisti deli premoženja, ki so bili izročeni drugim sopogodbenikom, za darila, zato se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili.
Poseben položaj ima zakonec izročitelja, saj ni nujno, da je stranka pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja. V kolikor je sopogodbenik, mora s pogodbo soglašati in ima enak dednopravni položaj kot tisti, ki je bil udeležen pri izročitvi in razdelitvi premoženja.


Dedovanje pred smrtjo zapustnika

Izročilna pogodba je specifična pogodba obligacijskega prava, saj izročitev in razdelitev premoženja za časa življenja prednika predstavlja osebam, katerim je bilo premoženje naklonjeno, vnaprejšnje dedovanje, še pred smrtjo zapustnika. Zaradi tega te osebe nimajo nobenih dednopravnih zahtevkov glede izročenega premoženja po smrti prednika.
Premoženje, ki je bilo predmet izročitve in razdelitve ne spada v zapuščino prednika in se ne upošteva pri ugotavljanju in računanju vrednosti zapuščine. Prav tako sopogodbeniki ne odgovarjajo za zapustnikove dolgove, kljub temu pa drug drugemu jamčijo za pravne in skrite stvarne napake, kakor tudi za obstoj in izterljivost terjatev.
Zapustnik lahko ob sklenitvi pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja zase ali za svojega zakonca oziroma koga drugega pridrži določene pravice, kot so užitek, dosmrtno rento, dosmrtno preživljanje ali katero drugo nadomestilo.