Intervju z Glorjano Veber

05. april 2017

Učinkovita kulturna politika je v Sloveniji eden izmed mankov slovenske politike. Po drugi strani je področje kulturnega managerstva tisto, ki bi lahko prispevalo k boljšim pogojem, pristopom in viziji.

Glorjana Veber je raziskovalka, pesnica in managerka z bogatimi izkušnjami v javnem in privatnem sektorju na področju kulture, ki se še kako zaveda pasti in negativnih posledic, ki jih imajo neustrezne strategije in prakse za umetnika in razvoj države.

 

glorjana veberFoto: Edi Einspieler

 

Glede na to, da si politologinja, sociologinja in pesnica, ki je tik pred zagovorom doktorata iz literarnih ved, kje si v vsem tem našla prostor za kulturno managiranje?

 

Glorjana Veber

Prej bi rekla, da je kulturno managiranje našlo mene, kot pa jaz njega. Vsekakor so bile izkušnje na trdi karierni, raziskovalni in umetniški poti tiste, ki so naravno privedle do tega. Ni šlo za zavestno odločitev in to se mi zdi bistveno. Poleg tega nisem nikoli marala polovičarstva in blefiranja, me je pa od nekdaj zanimalo široko polje raziskovanja. Od umetnosti, literature, ekonomije, sociologije, politologije, psihologije, filozofije, marketinga, zgodovine, glasbe itd. Ko z nekaterimi praksami nisi zadovoljen, skušaš razviti boljše, iščeš učinkovite rešitve. Moja pot se je hkrati odvijala na različnih ministrstvih, v zasebnem neprofitnem sektorju, vodenju javnega zavoda, avtorskem ustvarjanju in drugje, vezni člen katerih je bila vedno kultura, delo z umetniki in umetnostjo. In tu se srečaš tako s pozitivnimi kot negativnimi aspekti, kar mi je zanimivo in privlačno, omogoča uporabo širokega znanja in kreativnosti.

 

Kaj obsega kulturno managiranje?

 

Glorjana Veber

Sam pojem managiranja navadno povezujemo z gospodarstvom, pod kulturnim managiranjem pa »na prvo žogo« razumemo zastopanje in promoviranje umetnika, a je slednje veliko več od tega. Gre za vpeljevanje managerskih strategij v kulturo, vendar obvezno na kulturi prilagojen način! Bistveno je upoštevanje neekonomske vrednosti kulture in umetnosti, razvoj umetnika oz. organizacije in publike. Nikakor me ne zanima votel marketing, kot ga imenujem sama, ustvarjanje kulturne produkcijske mašine, kulturnega egotripaštva ipd. To zame ni kulturni management.

 

glorjana veber

Foto: Peter Giodani

 

Kako je z razvojem kulturnega managementa v Sloveniji?

 

Glorjana Veber

Problem kulturnega managementa pri nas je prevelika birokratizacija, ki izhaja iz povezanosti z javnim sektorjem, kar ubija ustvarjalnost, ter premalo posluha za individualnost in inovativnost. Premalo se išče, producira se pa vse prevečkrat brez ustreznega razmisleka. Poleg tega kulturni management odpira vprašanja dejavnikov uspešnosti. Ne govorim »samo« o finančni kontroli. Pomembno je vprašanje ali visoka obiskanost neke predstave recimo, res pomeni, da je kakovostna ali zgolj kaže nivo, ki zadovoljuje široke množice. Da ne govorimo o problematiki kritike, okusa, stilov itd. Torej je ocenjevanje zelo specifično. Zato je ključno, da je vsak kulturni management strogo prilagojen bodisi umetniku oz. organizaciji za katero se izvaja. In če želi biti dober, terja vložek od obeh. Umetnik, ki misli, da pomeni uspešno delo z managerjem, da sam nima nič dela, se moti. Manager mora znati zaposliti umetnika, med njima mora biti ustrezna vez oziroma simbioza. Umetniško delo mora teči od umetnika k managerju in obratno. Dober manager mora biti v prvi vrsti tenkočuten, iz tega sledijo vse ostale karakteristike.

 

Kako se začne uspešni kulturni management?

 

Glorjana Veber

S poslanstvom. In pod tem razumem unikatnost in inspirativnost, ki definirata tok med notranjim in zunanjim okoljem. To je bistveno gibalo. Na drugem mestu je pa potrebno dobro poznavanje kulturne politike, njene mikro in makro diagnostike. Menim, da v Sloveniji nimamo ustrezne širše kulturne politike. Dokaz temu so razdrobljenost in tekmovalnost za javna sredstva, kar je glede na razmere logična posledica, potem so tu poznanstva, strankarska politika, pomanjkanje ustreznih specifičnih znanj in financiranje vsebin, ne glede na kakovost in sposobnost prilagajanja spremembam. Zato naša kulturna politika ni živa.

 

Vendar je vsekakor prej izjema kot pravilo, da si kot umetnica tudi kulturna managerka? Umetnikom navadno »očitajo« obvladovanje samo enega izmed polj?

 

Glorjana Veber

Umetnikov ni za podcenjevati. Zame sta obe poklicanosti navdihujoči in nujni. Večkrat sem se želela posveti izključno eni bodisi drugi. Ker to ni bilo moje naravno stanje, se nisem ukvarjala s tem, kaj menijo drugi ali kaj je bolj ali kaj manj sprejemljivo. Ljudje smo pač različni in sama počnem tisto, v čemer uživam in s čemer lahko doprinesem drugim in kulturi.