Glorjana Veber - kulturna managerka, pesnica in še marsikaj drugega

12. februar 2017

Glorjana Veber je kulturna managerka, pesnica in raziskovalka, ki pri svojem delu združuje poezijo, ekonomijo, marketing in inovacije. To jo je leta 2009 spodbudilo, da je ustanovila Inštitut IRIU (Inspiracija, Raziskovanje, Inovacija, Umetnost), v okviru katerega je realizirala več kot 700 inovativno-eksperimentalnih projektov v Sloveniji in tujini. »Poezija je bila, in je še danes, predvsem v domeni literature oziroma kulture. Ker je jezik posnetek družbe, je poezija kot piedestal jezika bistvena za ustvarjanje spremembe. Ne 'samo' pozitivne družbene spremembe, je ključno orodje učinkovitega marketinga, ki v kulturi in podjetništvu ustvarja nove priložnosti.« Navdušena nad izkušnjo, da so besede števila, barve in energija s spominom, je Glorjana Veber pričela z združevanjem področij literature, matematike in fizike z marketingom ter kulturo: »Ugotovila sem, da je njihovo medsebojno komuniciranje bistveno za delovanje vsake organizacije in posameznika.« Na podlagi tega so nastali interaktivni projekti, ki so k sodelovanju privabili od 15 do 30.000 naključnih posameznikov, izsledki sistematičnega raziskovanja na izobraževalni, poklicni in ustvarjalni poti, pa so jo vodili k snovanju lastnih modelov, kot je umetnost situacij, kar jo je iz področja literature poneslo k združevanju literature s podjetništvom in marketingom.                                       

Glorjana Veber                                                                                  Foto: Peter Giodani

 

''Poezija ena izmed umetnosti, ki omogoča, da se družba premika v pozitivno smer, je njen merilnik in prediktor hkrati.''

 

Po zaključenem študiju politologije na Fakulteti za družbene vede, se je Glorjana Veber usmerila v magistrski študij sociologije vsakdanjega življenja in kasneje na doktorski študij z nalogo Poezija - element družbene spremembe. Študije primerov in analiza slovenskih kupcev, njihovih življenjskih stilov in navad, marketinških prijemov in slovenske literarne zgodovine 20. in 21. stoletja so jo pripeljale do definicije ključnih indikatorjev pri razumevanju ustvarjanja družbenih sprememb, odzivnosti uporabnikov, publike in strank ter izdelavo učinkovitejših marketinških orodij. Glorjana Veber je svoje delo posvetila raziskovanju okolja v obliki razmerij, odnosov, pomenov in interpretacij, ki jih več ne opazimo in se zato nanje v vsakdanjem življenju več ne odzivamo, medtem ko nas umetniške situacije spodbudijo, da odreagiramo in stvarem pripišemo novo vrednost. »Zato je pomemben odnos med udeležencem, torej uporabnikom in akterjem – ustvarjalcem, skupaj kreirata prostor, kar velja enako za področje kulture kot podjetništva,« pojasnjuje Glorjana Veber. »Umetniška situacija vstopa v splošne tipe ravnanja v družbenem okolju. Vanje posega tako, da jih spreminja in sooblikuje – v družbi deluje kot signal, ki vpliva na delovanje družbene zavesti. Na ta način je poezija ena izmed umetnosti, ki omogoča, da se družba premika v pozitivno smer, je njen merilnik in prediktor hkrati. Zato se mora pesnik kot kreator zavedati svoje moči, ki lahko izzove preobrat oziroma spremembo. In to je znanje, ki ga podjetništvo potrebuje.«

 

Glorjana Veber

                                                                                      Projekt Potpoeta, Foto: Matjaž Očko

 

Glorjana Veber se loteva vsakega dela s fascinacijo, prevzame jo, saj jo zanimajo predvsem neraziskana ali medsebojno nepovezana področja, tipični primer je prvi v Sloveniji izveden projekt hologramske poezije. Poezija, ki je njeno izvorno področje, jo vodita tudi k delovanju na področju kulturne politike, bralne kulture, promocije branja. Na tem področju je izvedla projekte kot so Šole berejo, Obvestila poezije, Slovenija bere in 168 ur pokonci za kulturo, pri katerem je sodelovalo več kot 300 slovenskih literatov in glasbenikov, ki so v enem tednu pripravili več kot 600 nastopov. Leta 2013 je pri Centru za slovensko književnost izšel njen pesniški prvenec Prosti pad, ki je bil razprodan.

 

Glorjana Veber je prejemnica več mednarodnih nagrad za poezijo

 

Prejela je več mednarodnih nagrad za poezijo, med drugim prvo nagrado za mlade iz prostora Bosne in Hercegovine in Slovenije, prvo nagrado za mlade pesnike iz bivšega jugoslovanskega prostora, na podlagi nacionalnega natečaja je bila izbrana za zastopanje Slovenije na področju literature za Bienale mladih ustvarjalcev Evrope in Sredozemlja, kjer je sodelovalo 700 umetnikov iz 48. držav ter bila izmed 1200 pesnikov iz celega sveta izbrana v finalni izbor mednarodnega natečaja Devinski grad. Glorjana Veber nastopa tako na festivalih doma kot v tujini in svoje znanje predaja naprej na delavnicah in okroglih mizah: »Bistveno je zavedanje duhovnega sveta, ki ga ustvarjajo besede, kar me je fasciniralo že kot otroka. Jezik oblikuje naš svet, njegove črke so kot domine, če jih pravilno postavimo.«