03. februar 2017

DRUŽINSKO PRAVO

Družinsko pravo je veja prava, ki ureja družinska razmerja in je kot tako v našem pravnem sistemu posebna veja prava. Družinsko pravo tako delimo na zakonsko pravo, ki ureja zakonsko zvezo in pravna razmerja v zakonski zvezi. Sem sodijo pravna pravila, ki med drugim določajo pogoje in obliko za sklenitev veljavne zakonske zveze, pravne posledice sklenjene zakonske zveze ter osebna in premoženjska razmerja med zakonci. V družinsko pravo prav tako sodi tudi otroško oziroma roditeljsko pravo, ki kot skupek pravnih pravil ureja razmerja med starši in otroki. V tem okviru lahko omenimo posvojitev kot posebno obliko varstva mladoletnih otrok. Družinsko pravo lahko, poleg zgoraj navedenega, razdelimo tudi na predpise o rejništvu, pri čemer slednji urejajo rejništvo kot posebno obliko družbenega varstva otrok, ki jim je potrebna oskrba in vzgoja pri osebah, ki niso njihovi starši. Družinsko pravo ureja tudi skrbniško pravo kot posebno obliko družbenega varstva mladoletnikov, za katere ne skrbijo starši, polnoletnih oseb, ki niso same sposobne skrbeti zase, za svoje pravice in koristi ter drugih oseb, ki nimajo možnosti same skrbeti za svoje pravice in koristi. V družinsko pravo sodi tudi načrtovanje družine, kamor sodi svoboda odločanja o rojstvu otrok ter dolžnost države, da zagotavlja možnost za uresničevanje te svoboščine in da ustvarja razmere, ki omogočajo staršem, da se odločajo za rojstva svojih otrok. Družinsko pravo je v našem pravnem sistemu posebna veja prava, s katero se ukvarjajo nekatere odvetniške pisarne, tudi naša. Pravna pravila, ki urejajo družinska razmerja, opredeljujemo kot družinsko pravo. Dober odvetnik bo pristopil k reševanju problemov, ki se tičejo družinskega prava, predvsem kot strokovna oseba z občutkom za sočloveka v stiski. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je eden izmed temeljnih zakonov, ki ureja družinsko pravo. Dober odvetnik za družinsko pravo je po mnenju naše odvetniške pisarne vsekakor tudi oseba, ki svojo pravno strokovnost dopolnjuje s čutom empatije, torej sposobnostjo vživeti se v čustva sočloveka.


ODVETNIKI ZA DRUŽINSKO PRAVO


Odvetniki za družinsko pravo po mnenju naše odvetniške pisarne, poleg visoke strokovne usposobljenosti, stranki nudijo tudi moralno podporo. Veja prava, kjer se srečujemo z globoko čustveno prizadetostjo vseh vpletenih, je prav gotovo prav družinsko pravo. Vprašanja, ki jih postavljajo stranke ter na katere odvetniki za družinsko pravo zaradi visoke strokovne usposobljenosti vsekakor poznamo odgovore, se največkrat nanašajo na razvezo zakonske zveze ter družinska razmerja. Odvetniki za družinsko pravo nudimo pomoč tudi na področju otroškega ali roditeljskega prava ter predpisov o rejništvu, ki prav tako sodijo v družinsko pravo. Vprašanja strank pa se prav tako nanašajo tudi na skrbniško pravo, ki med drugim ureja tudi posebno obliko družbenega varstva mladoletnikov za katere starši ne skrbijo. Odvetniki za družinsko pravo vsekakor delujemo v korist otrok, pri čemer sprte zakonce nemalokrat opozarjamo predvsem na otrokove koristi, ki so v postopku razveze zakonske zveze izredno ranljivi ter čustveno najbolj prizadeti. Odvetniki za družinsko pravo moramo po mnenju naše odvetniške pisarne, poleg visoke strokovne usposobljenosti, vsekakor imeti tudi močan čut za sočloveka, saj je družinsko pravo hkrati področje, kjer so zaradi jeze ter čustvene napetosti med strankami, pogosto zamegljena tudi bistvena vprašanja, katera je potrebno rešiti na miren način, saj le tako obvarujemo najšibkejše vpletene, ki pa so najpogosteje prav otroci.

 

Družinsko pravo odvetniška pisarna Odvetniki za družinsko pravo 

 

Zakon o davku na dediščine in darila ureja dav ek na dediščine in darila. Zakon o davku na dediščine in darila vsebuje tudi posebne določbe v primeru solastnine ali skupne lastnine. Pri razdelitvi solastnine plača vs ak solastnik davek od tistega brezplačno prejetega dela premoženja, ki presega njegov solastniški delež. Zakon o davku na dediščine in darila v sklopu posebnih določb v primeru skupne lastnine navaja, da so davčni zavezanci pri skupni lastnini vsi lastniki premoženja solidarno. Zakon o davku na dediščine in darila ureja tudi davčne stopnje, ki so različne glede na dedne redove, pri čemer v drugi dedni red sodijo starši, bratje, sestre in njihovi potomci, v tretji dedni red pa dedi in babice. Zakon o davku na dediščine in darila ureja tudi odmero davka na dediščino in odmero davka na darilo. Davčni urad odmeri davek na podlagi podatkov pravnomočnega sklepa o dedovanju. Davčni zavezanec, ki prejme v dar premoženje, od katerega se plača davek, mora prejem darila napovedati v 15 dneh od nastanka davčne obveznosti pri davčnem uradu, kjer je vpisan v davčni register. Davek na dediščine in darila, ki ga ureja Zakon o davku na dediščine in darila, se davčnemu zavezancu odmeri z odločbo. Zakon o davku na dediščine in darila se z institutom nujnega deleža sicer neposredno ne srečuje, vendar je potrebno poudariti, da je nujni dedič zavezanec za plačilo davka na dediščino (dediščina nujni delež).