28. januar 2015
Delovno pravo za podjetja
Delovno pravo obsega sklop pravil in načel, ki urejajo razmerja med delavci in delodajalci. Osnovni institut delovnega prava je pogodba o zapositvi, na podlagi katere podjetnik ali druga pravna oseba zaposluje fizične osebe. Bistvo delovnega prava je, da uredi pravice in obveznosti pogodbenih strank v času sklenitve, trajanja in odpovedi pogodbe o zapositvi. Odpoved je enostranska izjava volje, ki povzroči prenehanje delovnega razmerja. Poznamo pa redno in izredno odpoved, ki ju ureja ZDR-1.
Redna odpoved
Redna odpoved je način prenehanja delovno-pravnega razmerja po preteku odpovednega roka. Delavec lahko redno odpove pogodbo brez utemeljitve, delodajalec pa zanjo potrebuje tehten razlog. Eden izmed njih je krivdno ravnanje delavca, katerega posledica je redna odpoved iz krivdnega razloga, ZDR-1 pa napoti na smiselno uporabo civilnopravnih pravil o malomarnosti in naklepu. Redna odpoved je možna v 60 dneh in najkasneje 6 mesecih od nastanka kršitve, to je krivdnega razloga. Redna odpoved iz krivdnega razloga je pravica delodajalca. Slednji mora pred odpovedjo pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje njegovih obveznosti in možnost nastopa odpovedi.
Izredna odpoved
Izredna odpoved pomeni način odpovedi pogodbe o zaposlitvi s takojšnjim učinkom, brez odpovednega roka. Za razliko od redne odpovedi iz krivdnega razloga, gre pri izredni odpovedi za izjemno hude kršitve pogodbenih obveznosti, ki so v zakonu taksativno naštete. Izredna odpoved je pravica delavca in delodajalca.
Tako lahko delodajalec odpove pogodbo delavcu, če ta naklepno ali iz hude malomarnosti krši pogodbene obveznosti oziroma med tem celo izvršuje kaznivo dejanje. Prav tako, če neopravičeno izostaja z dela ali ne opravi uspešno poskusnega dela, pa tudi iz drugih razlogov, naštetih v 111. čl. ZDR-1.
Delavec lahko izredno odpove pogodbo, če mu delodajalec več kot dva meseca ni zagotavljal dela ali izplača plače oziroma socialnih prispevkov. Enako, če ni zagotovil varnosti in zdravja pri delu ali zaščitil delavca pred spolnim in drugim nadlegovanjem na delovnem mestu. Ostali razlogi se nahajajo v 112.čl. ZDR-1.
Velja enak časovni okvir kot pri redni odpovedi; izredna odpoved mora biti podana v roku 30 dni in najkasneje 6 mesecev od nastanka razloga, pa tudi ves čas, ko je možen kazenski pregon, če je bilo s kršitvijo izvršeno kaznivo dejanje. Delavec mora pred izredno odpovedjo opozoriti delodajalca na izpolnitev obveznosti. V primeru odpovedi pa je upravičen do odpravnine in odškodnine.