28. januar 2015

Delitev skupnega premoženja

Delitev skupnega premoženja ponavadi nastopi ob razvezi ali razveljavitvi zakonske zveze, ob smrti enega zakonca, lahko pa tudi v času trajanja zakonske skupnosti. O skupnem premoženju in posledično delitvi skupnega premoženja govorimo tudi pri prenehanju zunajzakonske skupnosti in pri prenehanju ali razveljavitvi registrirane istospolne partnerske skupnosti. Delitev skupnega premoženja poteka pri zunajzakonski skupnosti na enak način, kot pri zakonski zvezi.
V skupno premoženje spada vse premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom, ko traja zakonske zveze in sicer osebni dohodek vsakega od zakoncev, prihranki osebnega dohodka in pokojnina, če izhaja iz minulega dela v času trajanja zakonske zveze. Skupno premoženje sestavljajo tudi plodovi skupnega premoženja, npr. obresti, dividende, ter vse stvari, ki so bile kupljene z denarjem iz skupnega premoženja, npr. zakonca kupita hišo iz sredstev, ki sta jih privarčevala v času trajanja zakonske zveze. Če pa je nepremičnina last enega zakonca, nato pa v času trajanja zakonske zveze zakonca vlagata v nepremičnino tako velika sredstva, da se vrednost nepremičnine bistveno spremeni, se šteje nepremičnina za novo stvar, ki je nato predmet delitve skupnega premoženja. Poleg skupnega premoženja, pa ima vsak od zakoncev tudi posebno premoženje. Sem spada premoženje, ki ga ima zakonec ob sklenitvi zakonske zveze in premoženje, ki ga zakonec sicer pridobi v času zakonske zveze, vendar ne z delom, npr.: darila, dediščine, ter vse pravice, ki so vezane na posameznika (osebne služnosti, preživnine, invalidnine, nezgodne rente,…)
O višini deležev na skupnem premoženju se zakonca lahko dogovorita s sporazumom ali pa o tem odloči sodišče.

 

Sporazum o delitvi skupnega premoženja med zakonsko zvezo in po razvezi

Ob razvezi zakonske zveze lahko zakonca skleneta sporazum o delitvi skupnega premoženja in tako sama določita deleže. Sporazum o delitvi skupnega premoženja pa lahko zakonca skleneta tudi že med trajanjem zakonske zveze in sicer po dogovoru ali na zahtevo enega od zakoncev oz. zakončevega upnika.

 

Razdelitev skupnega premoženja

Pri delitvi skupnega premoženja se šteje, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka, vsak zakonec pa lahko dokazuje, da je njegov delež večji. Če zakonca sporazuma o delitvi skupnega premoženja ne dosežeta, pa o tem odloča sodišče v nepravdnem postopku. Pri določanju deleža posameznega zakonca se upošteva dohodek zakoncev, opravljanje domačih del, varstvo in vzgoja otrok, ter skrb za premoženje. Premoženje si zakonca lahko razdelita v obliki fizične delitve, pri kateri si zakonca razdelita posamezne stvari, ali v obliki civilne delitve, pri kateri stvari iz skupnega premoženja prodata in si razdelita izkupiček. Premoženje pa lahko razdelita tudi tako, da en zakonec drugega izplača.