11. avgust 2017

Dedovanje

Dedovanje je posebna veja pravne ureditve Republike Slovenije, ki jo natančneje imenujemo dedno pravo. Dedovanje pa je ves čas tesno povezano tudi z družinskim pravom. Dedovanje z družinskim pravom povezujejo predvsem zakonska pravila o dedovanju, pa tudi pri dedovanju po oporoki gre navadno za dedovanje med družinskimi člani. Dedovanje je pravzaprav prehod zapuščine iz zapustnika na dediča.
Deduje se lahko po dveh pravnih podlagah:

• po zakonu,
• po oporoki.

Zakonito dedovanje ali dedovanje po zakonu

Dedovanje po zakonu pride v poštev takrat, ko zapustnik ni napravil oporoke, je le-ta neveljavna oz. kadar dedič ne želi ali ne more dedovati. Oporočno dedovanje torej temelji na volji zapustnika, je pa kljub vsemu omejeno z določenimi zakonskimi instituti. Največja omejitev oporočnega dedovanja je pravica do nujnega deleža, ki nujnim dedičem omogoča, da jih zapustnik v oporoki ne more prezreti.
Zakonito dedovanje temelji na zakonu. V Sloveniji se uporablja Zakon o dedovanju, ki temelji na dednih redih. Poznamo tri dedne rede:
1.    dedni red: zapustnikovi potomci, posvojenci in njihovi potomci ter zapustnikov zakonec oz. zunajzakonski partner,
2.    dedni red: zapustnikovi starši, posvojitelj in njihovi potomci (zapustnikovi bratje in sestre) dedujejo polovico ter zakonec oz. zunajzakonski partner,
3.    dedni red: zapustnikovi dedi in babice in njihovi potomci.

Predmet dedovanja so lahko premičnine ali nepremičnine, pravice posameznika (razen strogo osebnih), pa tudi dolgovi in bremena.

Institut vračunavanja daril

Zakon v primeru oporočnega dedovanja, zraven tega, da dediča ščiti z institutom zakonitega deleža, prav tako predvideva institut vračunavanja daril, kar pomeni, da onemogoči umrlemu, da bi za časa življenja lahko razdelil svojo premoženje v obliki daril in tako prikrajšal zakonite dediče, saj se v danem primeru v postopku dedovanja zahteva vračanje danih daril.

Ob dedovanju je v nekaterih primerih potrebno plačati tudi davek

Zavezanec za plačilo davka na dedovanje je oseba, ki prejme dediščino – dedič. Višino davka na dedovanje ureja Zakon o davku na dediščine in darila. Višina davka na dedovanje  je odvisna od dednega reda, ki mu dedič pripada. Prvi dedni red je davka oproščen. Davka je oproščen tudi dedič, ki podedovano odstopi državi, občini ali pravnim osebam zasebnega prava. Davka prav tako ne rabi plačati oseba, ki je podedovala dosmrtni užitek nepremičnine.

Pomoč ob dedovanju vam nudimo v naši odvetniški pisarni

Ob samem postopku dedovanja, ki ga vodi sodišče je potrebno plačati tudi sodno takso. V naši odvetniški pisarni vam pomagamo v zapuščinskih postopkih, pri sklepanju darilnih pogodb ali pogodb o dosmrtnem preživljanju, pa tudi drugih pravnih poslov s sfere družinskega in dednega prava.