09. april 2018

Dedovanje v Republiki Sloveniji poteka po dveh pravnih podlagah

Dedovanje predstavlja pravni institut s katerim se žal sreča skoraj vsak izmed nas. Pri dedovanju gre za to, da premoženje zapustnika ob njegovi smrti preide na njegove dediče.
V Sloveniji je mogoče dedovati po dveh pravnih podlagah – po oporoki in po zakonu. Oporočno dedovanje je dedovanje, ki nastopi v primeru, da zapustnik zapiše oporoko. Oporoka mora biti veljavna, kar pomeni, da je moral biti oporočitelj pri polni zavesti, ko je le-to napisal. Oporoka je lahko zapisana na več načinov:   

 

• Lastnoročna oporoka je veljavna, če jo je oporočitelj lastnoročno napisal in tako tudi podpisal.
• Pisna oporoka pred pričami: oporočitelj, ki zna brati in pisati, lahko v navzočnosti dveh prič lastnoročno podpiše listino, ki mu jo je sestavil kdo drug, hkrati pa pred njima izjavi, da je to njegova oporoka. Priči se prav tako lastnoročno podpišeta na oporoko.
• Sodna oporoka: oporoko po izjavi oporočitelja sestavi sodnik okrajnega sodišča. Oporočitelj jo nato v njegovi prisotnosti prebere in podpiše, kar potrdi sodnik. Če oporočitelj ne zna ali ne more prebrati oporoke, mu jo v prisotnosti dveh prič prebere sodnik, oporočitelj pa jo pred njima podpiše ali naredi na njej ročno znamenje. Priči se prav tako lastnoročno podpišeta nanjo.
• Ustna oporoka: v primeru, ko zaradi izrednih razmer zapustnik ne more narediti pisne oporoke, lahko oporočitelj svojo voljo izjavi ustno, pred dvema pričama, vendar v 30 dneh od prenehanja izrednih razmer, ustna oporoka preneha veljati.
• Oporoka v obliki notarskega zapisa: notar lahko oporoko sestavi po ustni izjaviali potrdi oporoko v pisni obliki, ki mu jo izroči oporočitelj. Pri sestavljanju oporoke morajo sodelovati zapisne priče.

 

Zakon o dedovanju pa ureja še oporoko, sestavljeno v tujini, oporoko, sestavljeno na slovenski ladji, oporoko, sestavljeno med izrednim ali vojnim stanjem, ter mednarodno oporoko.

V primeru, ko oporoka, ki jo je oporočitelj zapisal ni veljavna, je izgubljena oz. uničena ali pa je zapustnik sploh ni zapisal, nastopi dedovanje po zakonu. Temeljni zakon, ki vsebuje določila o dedovanju je v Republiki Sloveniji Zakon o dedovanju. Le-ta dediče deli v tri dedne rede:

 

• Prvi dedni red: zapustnikovi potomci, posvojenci in njihovi potomci ter zapustnikov zakonec oz. zunajzakonski partner dedujejo v enakih deležih. Če zapustnik ni imel otrok, zakonec ne deduje celotnega premoženja, ampak se dedovanje prenese v drugi dedni red.
• Drugi dedni red: zapustnikovi starši, posvojitelj in njihovi potomci (zapustnikovi bratje in sestre) dedujejo polovico ter zakonec oz. zunajzakonski partner, ki deduje drugo polovico premoženja.
• Tretji dedni red: zapustnikovi dedi in babice in njihovi potomci (zapustnikovi bratranci in sestrične).

Zakon o dedovanju vsebuje določila, ki lahko dedovanje po oporoki tudi omejujejo

Zakon pa ne določa zgolj dedovanja po zakonu, pač pa z marsikaterimi instituti omejuje zapustnika pri pisanju oporoke. Najbolj prepoznaven izmed naštetih izntitutov je institut nujnega dediča, ki ščiti nujne dediče pred tem, da bi jih zapustnik prezrl in bi tako neupravičeno končali brez dediščine.
Zakon o dedovanju določa naslednje nujne dediče:

• pokojnikovi otroci in posvojenci,
• pokojnikovi vnuki,
• pokojnikovi starši,
• pokojnikov zakonec oz. izvenzakonski partner.

Nujni delež pri dedovanju potomcev, posvojencev in njihovih potomcev, ter zakonca ali zunajzakonskega partnerja znaša 1/2 zakonskega deleža, za ostale nujne dediča pa nujni delež pri dedovanju znaša 1/3.

Obveznosti plačila davka od dedovanja je oproščen prvi dedni red, pa tudi nekateri drugi dediči

Zraven tega lahko v Zakonu o dedovanju najdemo tudi obveznost plačila davka. Vendar je tudi plačilo davka vezano na dedne rede. Tako davka na dedovanje sicer ni potrebno plačati vsem dedičem. Davka na dedovanje so oproščeni dediči, ki pripadajo prvemu dednemu redu oz. dediči, ki so s prvim dednim redom izenačeni. Davka so oproščeni tudi dediči, ki dediščino prepustijo državi ali samoupravni lokalni skupnosti. Vsi ostali dediči plačajo davek glede na dedni red, po progresivni lestvici, navedeni v 8. členu Zakona na dediščine in darila.

 

Odpoved dedovanju je v Sloveniji sicer mogoča, vendar mora biti jasno izražena

Velikokrat pa se poraja tudi vprašanje ali se dedič dediščini lahko odpove. Načeloma velja, da se dedič lahko dediščini odpove, dokler z njo ni razpolagal. Dedič mora odpoved dedovanju podati na dedni razpravi, ali pa na sodišče poslati odpoved v pisni obliki. Prav tako je potrebno poudariti, da ni mogoča odpoved le dela dediščine, pač pa se lahko dedič odpove zgolj dediščini kot celoti.
Ob sodni obravnavi glede dediščine pa so dediči dolžni poravnati tudi sodno takso pri dedovanju. Višina sodne takse pri dedovanju je odvisna od same vrednosti čiste zapuščine.
Za obravnavo zapuščine v postopku na prvi stopnji, če se postopek zaključi s sklepom o dedovanju, se plača povprečna taksa po čisti vrednosti zapuščine.