27. september 2017

Nujni delež je institut, ki pri dedovanju omogoča dedovanje po zapustniku, kljub temu, da le-ta tega ni želel

Institut nujnega deleža omogoča nujnim dedičem, da dedujejo po zapustniku, kljub temu, da jih je le-ta (namenoma ali nenamenoma) izpustil iz svoje oporoke ali pa je svoje premoženje pred smrtjo podaril komu drugemu.
Nujni dediči so dediči,  ki jim nujni delež pri dedovanju pripada, ne glede na zapise v oporoki. To so:

  • zapustnikovi otroci in posvojenci,
  • zapustnikovi vnuki,
  • zapustnikovi starši,
  • zapustnikov zakonec oz. izvenzakonski partner.

 

Dedi in babice so do določene višine nujnega deleža pri dedovanju upravičeni le, če so trajno nezmožni za delo in jih je zapustnik za časa življenja preživljal.


Kakšna je višina nujnega deleža pri dedovanju?


Nujni delež je delež zapustnikovega premoženja, če bi se v danem primeru dedovalo po zakonu in ne po oporoki.  Višina nujnega deleža je odvisna od tega, o katerem nujnem dediču govorimo. Najvišji nujni delež prejmejo zapustnikovi potomci in zakonec oz. zunajzakonski partner, nujni delež pa se manjša, ko govorimo o bolj oddaljenih sorodnikih.


Višina nujnega deleža pri dedovanju znaša 1/2 zakonskega deleža za: otroka oz. posvojenca zapustnika in za vnuka, zakonca oz. izvenzakonskega partnerja. Višina nujnega deleža pri dedovanju znaša pa 1/3 zakonskega deleža za starše, dede in babice, brate in sestre.

Dedovanje nujni delež


O davku na dedovanje

Tudi na dediščino pa je potrebno plačati davek. Višina davčne obveznosti je odvisna od dednega reda, ki mu dedič pripada. Pripadniki 1. dednega reda (zapustnikovi potomci, posvojenci in njihovi potomci ter zapustnikov zakonec oz. zunajzakonski partner) so davka na dedovanje oproščeni, pripadniki 2. (zapustnikovi starši, posvojitelj in njihovi potomci - zapustnikovi bratje in sestre) in 3. dednega reda (zapustnikovi dedi in babice in njihovi potomci) pa morajo plačati davek, katerega osnova se določa glede na višino zapuščine.  


Odpoved dediščini


Dediči pa se lahko dediščini tudi odpovedo. Odpovedi dediščini navadno botruje osebni razlog, kot je želja po spravi s sorodniki, strah pred dolgovi, ki bi jih posameznik z zapuščino podedovali ali drugi razlogi. Vsak dedič se lahko zapuščini odpove do konca zapuščinske obravnave z izjavo na sodišču.  Dedič, ki se dediščini odpove, se obravnava, kot da dedič sploh nikoli ni bil.
V odvetniški pisarni Žagar vam nudimo pravne nasvete za primere dedovanja. Pokličite nas po telefonu ali nas kontaktirajte po e-pošti, kjer se bom dogovorili za termin srečanja, kjer nas lahko povprašate o različnih primerih, ki se v dednem pravu pojavljajo, mi pa vam bomo nudili kvalitetno pravno svetovanje v primeru dedovanja nujnega deleža, dedovanja izvenzakonskega partnerja, davka na dedovanje ali odpovedi dedovanju.  

 

Davek na dedovanje