21. februar 2017

Davek na dedovanje nepremičnin

 

Zakaj ob dedovanju nepremičnine tudi davek na dedovanje?

Dedujemo lahko po dveh pravnih podlagah: po zakonu ali po oporoki. V obeh primerih dediču po zapustnikovi smrti pripadejo njegove dolžnosti in seveda tudi pravice. Tako s pravicami lahko pripade tudi lastninska pravica.
Dedovanje nepremičnine je skoraj enako dedovanju premičnine, dediču torej pripade lastninska pravica na nepremičnini, ki jo je imel prej zapustnik. Dedič pridobi pravico derivativno oz. posredno, se pravi s prenosom (pravica ni nastala na novo).
Zakon o davku na dediščine in darila nalaga, da je dedič, v kolikor ne izhaja iz prvega dednega reda, kamor štejemo zapustnikove potomce ter zakonskega partnerja, zunaj zakonskega partnerja oz. partnerja registrirane istospolne skupnosti, dolžan plačati davek na dedovanje nepremičnine. Pravzaprav je dedič dolžan plačati davek na vso vrednost zapuščine. Kot zapuščina pa štejejo:

  • premičnine,
  • nepremičnine,
  • premoženjske in druge stvarne pravice.

 

Višina davka na dedovanje nepremičnine je odvisna od dednega reda dediča

Višina davka na dedovanje nepremičnine je odvisna od dednega reda, ki mu posameznik pripada. Plačilo davka na dedovanje nepremičnine za prvi dedni red, kamor štejemo zapustnikove potomce ter zakonskega partnerja, zunaj zakonskega partnerja oz. partnerja registrirane istospolne skupnosti, ni predpisano. Drugi dedni red, kamor štejemo starše zapustnika in njihove potomce po vstopni pravici, in tretji dedni red, kamor štejemo stare starše zapustnika ter njihove potomce po vstopni pravici, pa imajo ob dedovanju nepremičnine obveznost do izplačila davka na dedovanje nepremičnine.


Davek na dedovanje nepremičnine se odmeri v različnih odstotkih, ki jih lahko najdemo v 8. členu Zakona o davku na dediščine in darila. Pri nepremičninah se kot osnova za odmero nepremičninskega davka na dedovanje vzame 80% vrednosti ocenjene po GURSU.


Izročilna pogodba za nepremičninedarilne pogodbe za nepremičnine

Po 546. členu obligacijskega zakonika (OZ) se z izročilno pogodbo izročitelj zaveže, da bo razdelil in izročil svoje premoženje svojim potomcem, posvojencem in njihovim potomcem.


Izročilna pogodba za nepremičnine je vrsta izročilne pogodbe, ki jo lahko pojmujemo tudi kot vrsto darilne pogodbe za nepremičnine, s katero starš, še v času življenja, razdeli svoje premoženje med svoje potomce. Kljub vsemu pa darilne pogodbe in dedovanja nikakor ne moremo enačiti z izročilno pogodbo, saj ima kar nekaj svojih posebnih lastnosti. Smisel izročilne pogodbe je, da oseba razdeli svoje premoženje med potomce in po njeni smrti torej ne pride do zapuščinskega postopka. Izročilna pogodba za nepremičnine se navadno sklepa med starši in otroci, pogosti so tudi primeri sklepanja izročilnih pogodb med starimi starši in vnuki. Ob podpisu izročilne pogodbe za nepremičnino prevzemnik postane tudi lastnik nepremičnine. Nujno pa je, da se z vsebino izročilne pogodbe za nepremičnino strinjajo vsi darovalčevi otroci saj so v nasprotnem primeru po smrti zapustnika upravičeni do nujnega deleža.