03. februar 2017

DAVEK NA DEDIŠČINO

Davek na dediščino je zajet v Zakonu o davku na dediščine in darila, le ta pa ureja obdavčitev premoženja, ki ga fizična oseba prejme od fizične ali pravne osebe kot dediščino ali darilo in se ne šteje za dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino. Davek na dediščino, ki ga ureja Zakon o davku na dediščine in darila natančno opredeljuje tudi čas nastanka davčne obveznosti, ki nastane na dan pravnomočnosti sklepa o dedovanju oziroma na dan sprejema darila. Osnova za davek na dediščino in darila je vrednost podedovanega ali v dar prejetega premoženja v času nastanka davčne obveznosti po odbitku dolgov, stroškov in bremen, ki odpadejo na premoženje, od katerega se plačuje ta davek. Davek na dediščino, ki ga ureja Zakon o davku na dediščine in darila, je seveda tudi predmet davčnih oprostitev. Dedič prvega dednega reda, ki prejme dediščino je oproščen davka na dediščino. Davek na dediščino se ne plača od podedovanega začasnega ali dosmrtnega užitka nepremičnine. Prav tako se davek na dediščino ne plača od tistega dela nepremičnine, na katerem dedič po veljavnih predpisih ne more pridobiti lastninske pravice, pravice uporabe ali užitka. Davek na dediščine in darila, ki ga ureja Zakon o davku na dediščine in darila, plačan pred odstopom dediščine ali darila, se vrne, če je bil odstop izvršen v šestih mesecih po prejemu dediščine ali darila. Odpoved dediščini je razlog, da dedič ne plača davka na dediščino. Odpoved dediščini je mogoča na način, da dedič na sodišču poda izjavo s katero se odpove dediščini in sicer do konca zapuščinske obravnave. Pri dedovanju se srečamo tudi z institucijo nujnega deleža (dediščina nujni delež), pri čemer je potrebno poudariti, da je nujni dedič vsekakor primoran plačati davek na dediščino.

 

 Davek na dediščinoDavek na dediščine in darila


ZAKON O DAVKU NA DEDIŠČINE IN DARILA

Zakon o davku na dediščine in darila ureja davek na dediščine in darila. Zakon o davku na dediščine in darila vsebuje tudi posebne določbe v primeru solastnine ali skupne lastnine. Pri razdelitvi solastnine plača vsak solastnik davek od tistega brezplačno prejetega dela premoženja, ki presega njegov solastniški delež. Zakon o davku na dediščine in darila v sklopu posebnih določb v primeru skupne lastnine navaja, da so davčni zavezanci pri skupni lastnini vsi lastniki premoženja solidarno. Zakon o davku na dediščine in darila ureja tudi davčne stopnje, ki so različne glede na dedne redove, pri čemer v drugi dedni red sodijo starši, bratje, sestre in njihovi potomci, v tretji dedni red pa dedi in babice. Zakon o davku na dediščine in darila ureja tudi odmero davka na dediščino in odmero davka na darilo. Davčni urad odmeri davek na podlagi podatkov pravnomočnega sklepa o dedovanju. Davčni zavezanec, ki prejme v dar premoženje, od katerega se plača davek, mora prejem darila napovedati v 15 dneh od nastanka davčne obveznosti pri davčnem uradu, kjer je vpisan v davčni register. Davek na dediščine in darila, ki ga ureja Zakon o davku na dediščine in darila, se davčnemu zavezancu odmeri z odločbo. Zakon o davku na dediščine in darila se z institutom nujnega deleža sicer neposredno ne srečuje, vendar je potrebno poudariti, da je nujni dedič zavezanec za plačilo davka na dediščino (dediščina nujni delež).