27. julij 2016

Darilna pogodba za nepremičnino

Darilna pogodba za nepremičnino je pogodba, s katero se ena oseba (darovalec) zaveže na drugo osebo (obdarjenca) neodplačno prenesti lastninsko ali drugo pravico ali na drugačen način v breme svojega premoženja obogatiti obdarjenca, obdarjenec pa izjavi, da se s tem strinja. Za darilne pogodbe za nepremičnine (torej darilne pogodbe, ki imajo za predmet nepremičnino) se zahteva pisna oblika, če se sklepajo med zakoncema, pa notarski zapis. Vsekakor je pri sklepanju darilne pogodbe za nepremičnino potrebno upoštevati tudi možnost, da se darilo prekliče. Darilna pogodba za nepremičnino se lahko prekliče oziroma jo je mogoče preklicati zaradi stiske, zaradi hude nehvaležnosti ali zaradi pozneje rojenih otrok. Darilno pogodbo za nepremičnine lahko sklenemo tudi kot darilo za primer smrti. Darilna pogodba za nepremičnino se v tem primeru šteje kot posebna vrsta darilne pogodbe, ki se mora izpolniti le po darovalčevi smrti. Takšna vrsta darilne pogodbe za nepremičnino je veljavna le, če je sklenjena v obliki notarskega zapisa in če je listina o sklenjeni pogodbi izročena obdarjencu.

Kupoprodajna pogodba za nepremičnino

Kupoprodajna pogodba za nepremičnino (prodajna pogodba) je najpogostejši pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini. S kupoprodajno pogodbo za nepremičnino se prodajalec zavezuje, da bo nepremičnino, ki jo prodaja, izročil kupcu tako, da bo ta pridobil lastninsko pravico, kupec pa se zavezuje, da bo prodajalcu plačal kupnino. Kupoprodajna pogodba za nepremičnino mora biti sklenjena v pisni obliki (zasebna listina). Pri tem je potrebno poudariti, da kupoprodajna pogodba za nepremičnino oziroma OZ v 58. členu pozna posebno določbo o konvalidaciji. Če se za kupoprodajno pogodbo za nepremičnino zahteva pisna oblika, je ta veljavna tudi, če ni bila sklenjena v tej obliki – vendar le če sta obe stranki, kateri sklepata kupoprodajno pogodbo za nepremičnino v celoti ali v pretežnem delu izpolnili obveznosti, ki so iz pogodbe nastale, razen če iz namena predpisa o obliki ne izhaja kaj drugega.

Davek na dediščino (dedovanje davek)

Davek na dediščino ureja Zakon o davku na dediščine in darila. Skladno z davkom na dediščino nastane davčna obveznost na dan pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Davek na dediščino se davčnemu zavezancu odmeri z odločbo. Prihodki od davka na dediščino (od davka pri dedovanju) nepremičnin pripadejo občini, kjer je nepremičnina. Davčne stopnje davka na dediščino so različne glede na dedne rede, pri čemer le te ureja 8. člen Zakona o davku na dediščine in darila.