27. julij 2016

Darilna pogodba in dedovanje

Darilna pogodba za stanovanjeDarilna pogodba in dedovanje sta dva izmed pravnih naslovov na podlagi katerih preide lastninska pravica (iz darovalca na obdarjenca ter iz zapustnika na dediča). Darilna pogodba in dedovanje sta hkrati tudi dva izmed najpogostejših načinov prenosa lastninske pravice. Darilna pogodba in dedovanje pa sta urejena v dveh popolnoma različnih zakonih. Darilno pogodbo ureja Obligacijski zakonik, medtem ko je dedovanje predmet Zakona o dedovanju. Pojma darilna pogodba in dedovanje se vsekakor tudi prepletata. Darilno pogodbo lahko namreč zaradi obnašanja proti darovalcu prekliče tudi darovalčev dedič. Darilna pogodba in dedovanje sta hkrati pojma, ki se prepletata tudi na podlagi dejstva, da je preklic darilne pogodbe zaradi obdarjenčevega obnašanja mogoč tudi proti obdarjenčevemu dediču. Darilna pogodba se lahko prekliče v enem letu od dneva, ko je darovalec zvedel za razlog za preklic. Darilna pogodba in dedovanje sta kot pojma zanimiva tudi glede izračunavanja nujnega deleža in razpoložljivega dela zapuščine. Od ostanka vrednosti premoženja, ki ga je imel zapustnik ob smrti, je treba potem odšteti zapustnikove dolgove ter določene dolgove zapuščine. Razlika je čista zapuščina. Vrednosti čiste zapuščine je treba prišteti vrednost daril, ki jih je zapustnik naklonil osebam, ki bi prišle po zakonitem dedovanju v poštev kot dediči. Glede darilne pogodbe in dedovanja kot zanimivost pripomnimo tudi to, da se darilo oceni po vrednosti ob zapustnikovi smrti, upoštevajoč stanje ob daritvi.

 

 

Darilna pogodba za stanovanje

Darilna pogodba za stanovanje je pogodba, s katero se ena oseba (darovalec) zaveže na drugo osebo (obdarjenca) neodplačno prenesti lastninsko pravico na nepremičnini (stanovanju), obdarjenec pa izjavi, da se s tem strinja. Darilna pogodba za stanovanje (torej darilna pogodba, ki ima za predmet nepremičnino) je pogodba glede katere se zahteva pisna oblika, če se sklene med zakoncema, pa notarski zapis. Darilna pogodba za stanovanje je hkrati pogodba na kateri mora biti podpis darovalca overjen, sploh glede na dejstvo, da je zemljiškoknjižno dovolilo v omenjeno darilno pogodbo že vključeno. Pri darilni pogodbi za stanovanje je potrebno upoštevati tudi možnost, da se darilo prekliče. Darilna pogodba za stanovanje se lahko prekliče, saj OZ dopušča preklic darila zaradi stiske, zaradi hude nehvaležnosti ali zaradi pozneje rojenih otrok.

 

 

Darilna pogodba nujni delež

Pogodbo na podlagi katere se ena oseba (darovalec) na drugo osebo (obdarjenca) neodplačno prenesti lastninsko ali drugo pravico ali na drugačen način v breme svojega premoženja obogatiti obdarjenca in na podlagi katere se obdarjenec izjavi, da se s tem strinja, imenujemo darilna pogodba. Nujni delež oziroma z ustanovo nujnega deleža je omenjena predvsem svoboda oporočnega razpolaganja (svoboda testiranja). Pogodba, ki jo je sklenil darovalec iz hvaležnosti ali kakšne druge moralne obveznosti, če obdarjenec ni imel pravice s tožbo zahtevati darila, je prav tako darilna pogodba Nujni delež oziroma kot rečeno ustanova nujnega deleža ne omejuje samo zapustnikove svobode testiranja, ampak utesnjuje tudi njegovo prosto razpolaganje s premoženjem inter vivos. Odpoved pravici, glede katere ni zavezanca in ki se ne odstopi drugemu, ni darilna pogodba. Nujni delež je del zapuščine, ki pripada posameznemu nujnemu dediču. Pogodba, ki jo lahko zaradi obnašanja proti darovalcu prekliče tudi darovalčev dedič, je darilna pogodba. Nujni delež oziroma ustanova nujnega deleža je v tesni zvezi z ustanovo oporoke, ker pomeni omejitev svobode testiranja. Odpoved pravici, če se s tem zavezanec strinja, se šteje za darilno pogodbo. Nujni delež je tesno povezan s terminom nujni dedič, ki ga Zakon o dedovanju izredno podrobno ureja v 25. členu tega zakona.