10. oktober 2017

Izročilna in darilna pogodba urejeni v Obligacijskem zakoniku

Izročilna pogodba ali darilnaV tem sestavku se izraz »delitev premoženja« uporablja v smislu razdelitve premoženja med potomce oz. druge osebe (za razliko od delitve solastniškega premoženja med solastniki). V praski se velikokrat pojavi dilema: izročilna pogodba ali darilna za prenos premoženja? Tako izročilna pogodba kot darilna sta urejeni v Obligacijskem zakoniku. Izročilna pogodba ali darilna tudi omogočata, da se lahko na določen način opravi delitev premoženja med potomce oz. druge osebe že za časa življenja. Pri darilni pogodbi gre za brezplačen prenos premoženja darovalca na obdarjenca, pri čemer je potrebno zgolj soglasje obdarjenca. Za darilno pogodbo je značilno, da se podarjeno premoženje, ki ga je zapustnik podaril dedičem, vračuna v njihove dedne deleže in upošteva pri izračunu obračunske vrednosti zapuščine. To pa pomeni, da je lahko darilo v primeru prikrajšanja nujnega deleža drugega (nujnega) dediča celo predmet zahtevka za vračilo. Izročilna pogodba pa ima drugačne pravne posledice. Z izročilno pogodbo se izročitelj zaveže, da bo izročil in razdelil svoje premoženje svojim potomcem, posvojencem ter njihovim potomcem. Izročilna pogodba omogoča, da se na ta način dosežena delitev premoženja ne vračuna v njihove dedne deleže in se posledično ne upošteva pri izračunu obračunske vrednosti zapuščine, zato tudi ni predmet morebitne vrnitve. Izročilna pogodba zahteva soglasje vseh izročiteljevih potomcev. Če se kakšen potomec ni strinjal z izročitvijo in razdelitvijo, se štejejo tisti deli premoženja, ki so bili izročeni drugim potomcem, za darila in se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem. Pravica zakonca do nujnega deleža s tem ostaja neokrnjena (njegov nujni delež ne more biti prikrajšan). Izročilna pogodba mora biti sklenjena v notarskemu zapisu, za darilno pa je predpisana le pisna oblika. Torej, ali se sklene izročilna pogodba ali darilna, je odvisno od mnogih dejavnikov, predvsem ali je možno pridobiti soglasje vseh izročiteljevih potomcev.

 

O delitvi premoženja

Se pa delitev premoženja lahko opravi tudi z drugimi instituti, kot npr. z oporoko, s pogodbo o dosmrtnem preživljanju ter pogodbo o preužitku. Oporoka je izjava osebe (oporočitelja) o tem, kako naj se opravi delitev premoženja, in sicer po njegovi smrti. Oporoka ne potrebuje nobenega soglasja potomcev oz. tistega, ki kaj prejme. Lahko pa pride v primeru prikrajšanja nujnega deleža do zahtevka za vračilo. S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se pogodbenik (preživljalec) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega (preživljanca), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, s tem da je njihova izročitev odložena do izročiteljeve smrti. Ta pogodbo seveda potrebuje sodelovanje preživljalca, praviloma ne more pa priti do uspešnega zahtevka za vračanje zaradi prikrajšanja nujnega deleža. Prav tako to velja za pogodbo o preužitku, po kateri se ena stranka (preužitkar) zavezuje, da bo na drugo stranko (prevzemnik) prenesla lastninsko pravico na določenih svojih nepremičninah, prevzemnik pa se zavezuje, da bo preužitkarju ali komu drugemu do njegove smrti nudil določene dajatve in storitve.

 

Delitev premoženja oporoka