12. december 2018

Kaj moramo vedeti pred sklenitvijo darilne pogodbe

Darilna pogodba je pogodba s pomočjo katere darovalec na obdarjenca neodplačno prenese lastninsko pravico na neki stvari. Predmet darilne pogodbe so lahko tako premičnine kot tudi nepremičnine. Tako na primer velikokrat sklenjena tudi darilna pogodba za avto. Za darilno pogodbo je značilno, da ne nastane že s tem, da se stranki strinjata glede darila, pač pa mora biti sklenjena v strogi obliki ali pa mora biti darilo dejansko izročeno. Takšna ureditev hoče zagotoviti, da tisti, ki nekaj brezplačno daje, dobro premisli preden to darilo dejansko tudi da.

 

Iz napisanega torej vidimo, da darilna pogodba ni enostranski pravni akt, pač pa gre za pogodbo, saj mora obdarjenec v njo privoliti. Šteje se, da je privoljenje dano, če obdarjenec darila ne odkloni. Bistveno za darilo je, da je darilo popolnoma neodplačno. Kadar obstoji kakšna obveznost nasprotne stranke v zvezi z naklonitvijo (npr. mora tudi on dati neko darilo ali opraviti neko storitev), ki jo lahko stranka iztoži, takšno naklonilo ni darilo, ampak je kakšna druga pogodba.

 

Darilna pogodba za avto

 

Ali je od darilne pogodbe potrebno plačati davek?

Seveda pa je - tako kot pri večini ostalih obligacijskih poslov - potrebno tudi od darilne pogodbe plačati davek. Obdavčitev je odvisna od dednega reda, ki mu obdarjenec pripada glede na darovalca. V slovenski legislativi poznamo tri dedne rede:

 

  • Prvi dedni red, v katerega štejemo: zapustnikove potomce, posvojence in njihove potomce ter zapustnikovega zakonca oz. zunajzakonskega partnerja.
  • Drugi dedni red, v katerega štejemo: zapustnikove starše, posvojitelje in njihove potomce.
  • Tretji dedni red, v katerega štejemo: zapustnikove dede in babice ter njihove potomce (zapustnikovi bratranci in sestrične).

 

Davek od darilne pogodbe je določen v Zakonu o davku na dediščine in darila. V skladu z omenjenim zakonom je davka oproščena darilna pogodba s katero darilo prejme darovalčev dedič, ki spada v prvi dedni red. Davka od darilne pogodbe je oproščen tudi vsak obdarjenec, ki je izenačen z dedičem prvega dednega reda. Davka je oproščen tudi tisti obdarjenec, ki darilo neodplačno odstopi državi, občini ali pravnim osebam zasebnega prava, ki opravljajo verske, človekoljubne, dobrodelne, zdravstvene, socialnovarstvene, izobraževalne, raziskovalne ali kulturne dejavnosti, če je premoženje namenjeno za nepridobitne namene. Poleg tega pa med oproščene od davka od pogodbe spada tudi obdarjenec, ki se po določbah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) šteje za kmeta, v primeru, da v dar dobi kmetijsko zemljišče. Vendar se v primeru, ko nepremičnino, podarjeno z darilno pogodbo, odtuji ali se preneha ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo ali ne obdeluje več zemljišč skladno z ZKZ, pred potekom petih let od pridobitve, davek naknadno odmeri tako, kot bi se mu odmeril, če ob prejemu dediščine oz. darila ne bi izpolnjeval pogojev za oprostitev.

 

Kako davek od darilne pogodbe dejansko odmerimo?

Seveda pa moramo vedeti tudi, kako se davek od darilne pogodbe pravzaprav odmeri. Za vsak izračun davka moramo vedeti, kaj predstavlja njegovo osnovo. Osnova za izračun davka, ki ga oseba po pogodbi plača, je odvisna od vrednosti darila v času nastanka davčne obveznosti po odbitku dolgov, stroškov in bremen, ki odpadejo na premoženje, od katerega se plačuje ta davek. Pri premičninah (z izjemo denarja), je vrednost za odmero davka tržna vrednost tega premoženja, znižana za 5.000 EUR. Darilo ali dediščina, ki zajema le premičnine, katerih skupna vrednost je nižja od 5.000 EUR ni obdavčeno.

 

Kaj pomeni preklic darilne pogodbe in kdo ga lahko uporabi?

Darilna pogodba pa je tesno povezana še z enim institutom, ki se imenuje preklic darilne pogodbe in ga mnogi zamenjujejo z ”izpodbijanjem darilne pogodbe”. Gre za to, da omenjeni institut darovalcu daje pravico, da prekliče pogodbo in od obdarjenca zahteva, da mu podarjeno stvar vrne. Seveda so razlogi, zaradi katerih lahko do preklica pride, strogo našteti, saj moramo pri vsem tem skrbeti za varstvo obdarjenca, ki bi mi lahko obdarovalec v nasprotnem primeru darilno pogodbo preklical tudi brez utemeljenega razloga. Nekateri razlogi so določeni zakonsko, razlogi pa lahko nastanejo tudi sporazumno med strankama. Zakonsko določeni razlogi so naslednji:

  • preklic pogodbe zaradi stiske: pogodba se lahko prekliče, če po sklenitvi pogodbe oseba pride v položaj, ko je ogroženo njegovo preživljanje,
  • preklic pogodbe zaradi hude nehvaležnosti: če se po sklenitvi pogodbe proti darovalcu ali njegovim bližnjim obdarovanec obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi obdarjenec prejeto obdržal,
  • preklic pogodbe zaradi pozneje rojenih otrok: to velja le za primer, če darovalec pred sklenitvijo darilne pogodbe ni imel otrok, da je pošteno sklenil darilno pogodbo in da je po sklenitvi darilne pogodbe dobil otroka.

 

Izpodbijanje darilne pogodbe za avto

 

Pogodbo o darovanju povezujemo tudi z institutom vračanja daril

Nenazadnje pa moramo omeniti, da je darilna pogodba skoraj neizbežno povezana z nujnim deležem pri dedovanju, do katerega so upravičeni:

  • pokojnikovi otroci in posvojenci,
  • pokojnikovi vnuki,
  • pokojnikovi starši,
  • pokojnikov zakonec oz. izvenzakonski partner.

V primeru, ko zapustnikovo premoženje ni dovolj veliko, da bi se iz njega lahko poplačali vsi nujni dediči, lahko le-ti zahtevajo tako imenovano ”vračanje daril”, ki jih je zapustnik podaril. Darila se vračajo v obratnem vrstnem redu, kot so bila dana. Vračajo se samo darila, ki so bila dana zakonitim dedičem, drugim osebam pa samo darila, ki so bila dana v zadnjem letu življenja.