30. avgust 2016

ZASTAVA NEPREMIČNINE

Možnost zastave nepremičnine izhaja iz zastavne pravice vsakega posameznika, ki je imetnik lastninske pravice na nepremičnini. Z zastavo nepremičnine se običajno zavarujejo različni krediti ali drugi dolgovi posameznika – pravimo, da se na nepremičnini ustvari hipoteka. Zastava nepremičnine se zabeleži v zemljiško knjigo. Upnik – običajno je to banka – že pred odobritvijo kredita zahteva zavarovanje tega kredita. Ob zavarovanju kredita z zastavo nepremičnine, banke že pred odobritvijo kredita zahtevajo cenitev nepremičnine. Od višine cenitve je odvisna višina kredita, ki ga bo banka odobrila, običajno pa banke ne odobravajo kreditov, ki bi bili višji od 70% vrednosti zastavljene nepremičnine.
Zastava nepremičnine se zabeleži tudi v zemljiški knjigi in velja v primeru vseh nadaljnih sprememb glede lastništva nepremičnine.

 

Zastava nepremičnine Zastava nepremičnine kot zavarovanje kredita

 

IZROČILNA POGODBA ZA NEPREMIČNINO

Po 546. členu obligacijskega zakonika (OZ) se z izročilno pogodbo izročitelj zaveže, da bo razdelil in izročil svoje premoženje svojim potomcem, posvojencem in njihovim potomcem.
Kljub navedenemu izročilna pogodba za nepremičnino ni pravni posel za primer smrti (morits causa), pač pa gre za obligacijskopravni posel. Stranke izročilne pogodbe za nepremičnino so na eni strani starši in na drugi strani otrok, ki mu starš nepremičnino izroča. Potrebno je poudariti tudi, da izročilna pogodba za nepremičnino ni darilna pogodba, saj bi bilo pri slednji za njeno veljavnost potrebno le soglasje obdarovanca, pri izročilni pogodbi pa je potrebno tudi soglasje ostalih potomcev, saj se predmet izročilne pogodbe ne bo vračunaval v dedni delež ostalih potomcev. Pri sklepanju izročilne pogodbe za nepremičnino morajo biti prisotni vsi družinski člani, saj je smisel izročilne pogodbe za nepremičnino prav v tem, da se z njo strinjajo vsi izročiteljevi potomci. Predmet razdelitve in izročitve so lahko le nepremičnine, ki jih ima izročitelj v trenutku sklenitve pravnega posla, ne pa tudi nepremičnine, ki jih bo imel ob smrti, saj bi šlo v tem primeru za dednopravno pogodbo, te pa v slovenskem pravnem sistemu niso dopustne.

 

Vas zanima tudi prepis nepremičnine?