07. april 2016
Odpoved pogodbe o zaposlitvi in izplačilo odpravnine
V 77. členu Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1) so našteti posamezni načini, na podlagi katerih lahko preneha pogodba o zaposlitvi. Prenehanje pogodbe o zaposlitvi se izvede le na enega izmed načinov, ki so določeni ZDR-1. Načini prenehanja pogodbe o zaposlitvi so lahko določeni samo v zakonu in ne s katerimkoli drugim delovnopravnim aktom (npr. kolektivno pogodbo). Izjema od tega pravila je pogodba o zaposlitvi s poslovodnimi delavci oziroma prokuristi, v kateri je dopustno urediti prenehanje pogodbe o zaposlitvi tudi drugače, kot to določa ZDR-1. S potekom časa bo prenehala le pogodba o zaposlitvi, ki je sklenjena za določen čas. Pogodba o zaposlitvi, ki je sklenjena za določen ali nedoločen čas, bo lahko prenehala na vse ostale načine: smrt delavca ali delodajalca - fizične osebe (80. člen ZDR-1); sporazum strank (81. člen ZDR-1); odpoved (od 82. člen do 117. člena ZDR-1); prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča (118. člen ZDR-1); prenehanje pogodbe o zaposlitvi po samem zakonu, v primerih ki jih določa ZDR-1 (119. člen ZDR-1 - ugotovljena invalidnost I. kategorije, prenehanje veljavnosti delovnega dovoljenja).
Odpoved pogodbe o zaposlitvi je enostranska izjava volje, s katero izjavitelj naslovnika obvešča, da pogodbo o zaposlitvi odpoveduje. Takšna izjava ima za posledico prenehanje pogodbe o zaposlitvi. Delavec kot tudi delodajalec lahko pogodbo o zaposlitvi odpovesta z odpovednim rokom oziroma brez njega. Odpoved pogodbe o zaposlitvi z odpovednim rokom je redna odpoved, brez odpovednega roka pa je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Redno odpoved pogodbe o zaposlitvi lahko poda delavec kadarkoli, delodajalec pa le v primeru, ko obstajajo za to utemeljeni razlogi ob primerih, ki so navedeni v 89. členu ZDR-1. Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz izrednih odpovednih razlogov lahko delavec oz. delodajalec poda le v primerih, ki jih določa ZDR-1 (110. člen ZDR-1 - delodajalec in 111. člen ZDR-1 - delavec).
V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ter iz razloga nesposobnosti je delodajalec delavcu dolžan izplačati odpravnino (118. člen ZDR-1). Osnova za izračun za izplačilo odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Delavcu pripada izplačilo odpravnine v višini: 1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen od 1 do 10 let; 1/4 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen od 10 do 20 let in 1/3 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen več kot 20 let. Celotno izplačilo odpravnine po samem zakonu ne sme presegati 10- kratnika osnove. Če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače, mora biti izplačilo odpravnine izvršeno ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi.