Odpoved delovnega razmerja
16. marec 2015
Odpoved delovnega razmerja lahko podata tako delavec kot delodajalec. Odpoved delovnega razmerja je lahko redna ali izredna. Temeljna razlika med redno in izredno odpovedjo delovnega razmerja je v odpovednem roku. Pri redni odpovedi delavcu delovno razmerje preneha šele po poteku odpovednega roka. Ta začne teči naslednji dan po vročitvi odpovedi. Izredna odpoved je brez odpovednega roka, saj se domneva, da so ravnanja, zaradi katerih pride do izredne odpovedi s strani delodajalca ali delavca takšna, da nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče.
Redno odpoved delovnega razmerja lahko poda delodajalec samo, če obstajajo utemeljeni razlogi za to. Razlogi za redno odpoved delovnega razmerja so: poslovni razlog; razlog nesposobnosti; krivdni razlogi; nezmožnost za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov ter neuspešno opravljeno poskusno delo. Odpoved iz poslovnih razlogov je po zakonu dovoljena takrat, ko gre pri delodajalcu za prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov. V nekaterih dejavnostih je potrebno nameravano odpoved iz poslovnih razlogov predhodno pisno napovedati. Odpoved iz poslovnih razlogov mora biti izražena v pisni obliki in mora biti vročena delavcu. Delodajalec lahko poda odpoved iz poslovnih razlogov v zakonsko ali pogodbeno določenem odpovednem roku, pri določitvi katerega mora upoštevati minimalni čas trajanja odpovednega roka, določenega z Zakonom o delovnih razmerjih. Delodajalec je za odpoved iz poslovnih razlogov delavcu dolžan izplačati odpravnino. Poleg tega je delavec upravičen do denarnega nadomestila za brezposelnost v skladu z Zakonom o urejanju trga dela.
Izredno odpoved delovnega razmerja lahko delavec in delodajalec podata samo v primerih oziroma iz razlogov, določenih v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1). Izredna odpoved delodajalca je opredeljena v 110. členu ZDR-1, izredna odpoved delavca pa v 111. členu ZDR-1. Tako se lahko npr. poda izredna odpoved s strani delavca, če mu delodajalec več kot dva meseca ni zagotavljal dela in mu tudi ni izplačal zakonsko določenega nadomestila plače ali če mu delodajalec vsaj dva meseca ni izplačal plače ali če mu delodajalec dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plače ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku. Pred izredno odpovedjo mora delavec delodajalca pisno opomniti na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestiti inšpektorat za delo. Če delodajalec v roku treh delovnih dni po prejemu pisnega opomina ne izpolni obveznosti, se lahko s strani delavca izredna odpoved poda v nadaljnjem 30-dnevnem roku. Delavec je v tem primeru upravičen do odpravnine, do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka in do denarnega nadomestila za brezposelnost v skladu z Zakonom o urejanju trga dela.