20. april 2016

Dedovanje po oporoki in dedovanje dolgov

 

Dedno pravo je del civilnega prava. Dedno pravo ureja prehod premoženja (zapuščine) umrlega (zapustnika) na njegove pravne naslednike - dediče in volilojemnike. Lahko se deduje po oporoki (izjavi poslednje volje), ki jo je umrli pripravil pred smrtjo. Če ni veljavne oporoke, se deduje po pravilih zakona (zakonito dedovanje). Le če dedičev ni oz. ti nočejo dedovati, preide premoženje umrlega v last države. Dedno pravo se torej ukvarja predvsem z vprašanjem kdo deduje. Za dedno pravo so pomembna predvsem razmerja povezanosti med osebami (sorodstvo, zakonska zveza, zunajzakonska skupnost, ekonomska skupnost).

 

Dedovanje dolgov po oporoki

 

Dedovanje po oporoki nastopi le v primeru, ko zapustnik napravi oporoko. Oporoka je enostranska izjava volje zapustnika. Značilno za dedovanje po oporoki je, da lahko oporočitelj oporoko kadarkoli delno ali v celoti prekliče in napravi novo. Dedovanje po oporoki ima prednost pred zakonitim, razen v primeru nujnega dedovanja (nujni delež). Dedovanje po oporoki je omejeno pri razpolaganju z zaščiteno kmetijo. Zaščitena kmetija je po Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev kmetijska oziroma kmetijsko-gozdarska gospodarska enota, ki je v lasti ene fizične osebe ali lasti, solasti ali skupni lasti zakonskega para ali oseb, ki živita v registrirani istospolni partnerski skupnosti, ali v solasti enega od staršev in otroka ali posvojenca oziroma njegovega potomca in obsega najmanj 5 ha in ne več kot 100 ha primerljive kmetijske površine. Za dedovanje po oporoki je določeno, da zaščiteno kmetijo lahko zapustnik z oporoko zapusti le enemu dediču – fizični osebi. Izjemoma sme oporočitelj zapustiti zaščiteno kmetijo več dedičem, če jo zapusti: zakoncema ali enemu staršu in otroku ali posvojencu oziroma njegovemu potomcu, vendar se v tem primeru zaščitena kmetija ne sme deliti po fizičnih delih, sicer pride do dedovanja na podlagi zakona. Oporočitelj lahko z oporoko razpolaga s kmetijskimi zemljišči in gozdovi ter drugim nepremičnim in premičnim premoženjem, ki niso v sestavi zaščitene kmetije, po splošnih predpisih o dedovanju.

 

Dediči odgovarjajo za dolgove zapuščine. Naše dedno pravo za dedovanje dolgov določa, da je le-to omejeno in sicer do višine vrednosti podedovanega premoženja. Za dedovanje dolgov v primerih, ko deduje več dedičev, je v našem pravu določeno, da so ti nerazdelno, solidarno dogovorni za zapustnikove dolgove, in sicer vsak do višine vrednosti svojega dednega deleža, ne glede na to, ali je delitev dediščine že izvršena ali ne. Dedovanje dolgov pride v poštev samo za tiste, ki so dejansko postali dediči, ki so pridobili dediščino oziroma dedni delež. Tisti, ki se je odpovedal dediščini ali dednemu deležu, ne odgovarja za zapustnikove dolgove. Dedovanje dolgov pride v poštev tudi pri dedičih, ki so se odpovedali dednemu deležu v korist določenega sodediča, kajti izjava o taki odpovedi se šteje za sprejem dednega deleža in sočasno za odstop deleža sodediča.