10. oktober 2017

Dedovanje in nujni delež

Dedovanje in nujni delež

V Sloveniji imamo poleg splošnega predpisa -  Zakona o dedovanju, še poseben Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev. Po tem zakonu veljajo za dedovanje t.i. zaščitenih kmetij drugačna pravila kot za dedovanje drugih predmetov. Za dedovanje kmetije mora dedič – praviloma lahko deduje kmetijo samo ena oseba – izpolnjevati še posebne pogoje. Dedič zaščitene kmetije na podlagi zakona je lahko samo oseba, ki je glede na zakoniti dedni red po splošnih predpisih poklicana k dedovanju. V primeru več potencialnih dedičev deduje tisti, ki ima namen delati na kmetiji in ga sporazumno izberejo vsi dediči. Če se ne morejo sporazumeti, ima prednost tisti, ki je svoj namen delati na kmetiji že izkazal na način, določen v zakonu (npr. s tem, da se je usposobil ali da se usposablja za kmetovanje). Zaščiteno kmetijo lahko oporočitelj z oporoko zapusti le enemu dediču – fizični osebi. Izjemoma sme oporočitelj zapustiti zaščiteno kmetijo več dedičem, če jo zapusti: zakoncema ali enemu staršu in otroku ali posvojencu oziroma njegovemu potomcu, vendar se v tem primeru zaščitena kmetija ne sme deliti po fizičnih delih. Če oporočitelj razpolaga z zaščiteno kmetijo v nasprotju z določbami zakona, se realizira dedovanje na podlagi zakona.

 

Za zakonca, zapustnikove starše, zapustnikove otroke in posvojence ter njihove potomce, ki ne dedujejo zaščitene kmetije, se izvede dedovanje nujnega deleža – dedovanje denarne vrednosti nujnega deleža po splošnih predpisih o dedovanju. Tem dedičem se ne glede na zapustnikovo voljo všteje v nujni  delež vse, kar se sicer vračuna v dedni delež po splošnih predpisih o dedovanju, ki urejajo vračunanje daril in volil v dedni delež. Dedovanje nujnega deleža dopušča tudi zahtevo dediča, da se mu nujni delež poviša, če nima potrebnih sredstev za življenje. Sodišče lahko dedovanje nujnega deleža na zahtevo dediča, ki je dedoval zaščiteno kmetijo, tudi zmanjša, npr. če bi nujni deleži in obveznosti znatno ogrozili gospodarsko zmožnost zaščitene kmetije. Dedovanje nujnega deleža se izvede tako, da dedič, ki je dedoval zaščiteno kmetijo, ostale dediče izplača. Rok za izplačilo nujnega deleža določi sodišče glede na gospodarsko zmožnost zaščitene kmetije in socialne razmere dediča. Ta rok lahko praviloma traja največ pet let; v izjemnih primerih lahko sodišče na zahtevo dediča, ki je dedoval zaščiteno kmetijo, določi tudi daljši rok, in sicer največ do deset let.

 

O odvetniški pisarni Mele, d.o.o.

Odvetniška pisarna Mele d.o.o. vam strokovno svetuje v vseh vprašanjih dednega prava. Odvetniška pisarna vas lahko zastopa na zapuščinski obravnavi. Odvetniška pisarna vam lahko za vas sestavi dedni dogovor in pisno oporoko pred pričami. Odvetniška pisarna Mele d.o.o. deluje v Ljubljani na naslovu Resljeva cesta 25, v Kranju na naslovu Nazorjeva 8 ter v Cerknici na naslovu Partizanska cesta 6.

 Dedovanje zaščitenih kmetij