15. junij 2015

Dedno pravo

Dedno pravo ureja specifična premoženjska razmerja med posamezniki, ki se tičejo prehoda premoženja umrlega na druge osebe. Dedno pravo ureja razmerja, za katere je značilna določena povezanost z osebnimi razmerji: s sorodstvom, z zakonsko zvezo, z zunajzakonsko skupnostjo ali s siceršnjo življenjsko ali ekonomsko skupnostjo. Dedno pravo spada v zasebno pravo, ker je ureditev dedovanja v veliki meri prepuščena svobodni volji zapustnika (svoboda oporočnega razpolaganja) in potem dediča (npr. prezadolženo dediščino zavrne). Predpisi, s katerimi je urejeno dedovanje, sestavljajo dedno pravo. Poleg Zakona o dedovanju, ki je splošne narave, sestavljajo slovensko dedno pravo še drugi predpisi, ki v celoti ali v pretežnem delu svoje vsebine urejajo dedovanje. Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev je poseben zakon na področju dednega prava. Po tem zakonu veljajo za dedovanje t.i. zaščitenih kmetij drugačna pravila, kot za dedovanje drugih predmetov. Za dedovanje kmetije mora dedič - praviloma lahko deduje kmetijo samo ena oseba - izpolnjevati še posebne pogoje.

 

Dedovanje po oporokiDedovanje po oporoki

Dediča lahko zapustnik določi z oporoko (dedovanje po oporoki). Za dedovanje po oporoki je značilno, da zapustnik v oporoki zapiše, da naj določena oseba (dedič) deduje njegovo premoženje ali njegov ustrezni del. Dedič mora preživeti zapustnika, ne sme biti dedno nevreden ali razdedinjen in ne sme se odpovedati dediščini. Če so ti pogoji izpolnjeni, nastopi dedovanje po oporoki. Značilno za dedovanje po oporoki je tudi to, da je lahko oporočni dedič kdorkoli - sorodnik, prijatelj ali neka tretja oseba, ki za to ne ve oz. ne da vnaprejšnjega soglasja. Oporočitelj lahko v oporoki tudi razdedini nujnega dedič. Razdedinjenje mora biti jasno in na nedvoumen način izraženo v oporoki. Dedič, ki je razdedinjen, izgubi pravico do dedovanja. Če zapustnik ne določi dedičev, se ti določijo po zakonu (zakonito dedovanje). Pri zakonitem dedovanju dedujejo zapustnikovi potomci, zakonec ter najožji sorodniki po pravilih, ki jih določa zakon. Pri zakonitem dedovanju se deduje po dednih redih. Dediči bližnjega dednega reda izključujejo od dedovanja osebe bolj oddaljenega dednega reda. Dedovanje po oporoki ima prednost pred dedovanjem po zakonu. Oporočitelj lahko tako z oporoko prepreči, da bi nastopilo zakonito dedovanje.

 

Dedovanje dolgov

Dedovanje dolgov se pri dedičih večinoma dojema kot ogrožujoče. To je seveda razumljivo, saj si ne želijo poslabšati svojega premoženjskega stanja. Za dedovanje dolgov je v Zakonu o dedovanju določeno, da je dedič odgovoren za zapustnikove dolgove le do višine vrednosti podedovanega premoženja. Predpogoj za dedovanje dolgov je torej obstoj zapustnikovega premoženja. Dolgovi zapustnika, ki presegajo vrednost zapuščine, tako ne bremenijo dedičev. Za to, da bodo upniki spoštovali omejitev, morajo pravočasno poskrbeti dediči sami. Če je več dedičev, se dolgovi zapustnika razdelijo v sorazmerju z njihovimi dednimi deleži. Vseeno so ti dediči nerazdelno odgovorni za plačilo terjatev, ki jih je povzročilo dedovanje dolgov, in sicer vsak do višine vrednosti svojega dednega deleža.